Trio Camerata Emonica je za nastop v sklopu koncertov poletnega ljubljanskega festivala izbral dela Mihaila Glinke, Johannesa Brahmsa in Ludwiga van Beethovna. Foto: Festival Ljubljana
Trio Camerata Emonica je za nastop v sklopu koncertov poletnega ljubljanskega festivala izbral dela Mihaila Glinke, Johannesa Brahmsa in Ludwiga van Beethovna. Foto: Festival Ljubljana
Christian Hornemann: Ludwig van Beethoven (1803)
Mladi Ludwig van Beethoven je v želji uveljaviti se na dunajski glasbeni sceni naredil tudi nekaj potez, ki jih je pozneje obžaloval. Ena od njih je bila vključitev variacij na nezahtevno, a popularno melodijo iz operete Gusar J. Weigla v svoj Trio za klavir, klarinet in violončelo.

Vodja Glasbene produkcije RTV Slovenija je namreč tudi član zasedbe Trio Camerata Emonica, ki bo v četrtek ob 20.00 nastopil v Križevniški cerkvi. Poleg klarinetista Borisa Renerja sta v skupini še violončelist Andrej Petrač in pianist Tomaž Petrač. Komorna zasedba je za svoj prispevek k ljubljanskemu poletnemu festivalu določila izvedbo Tria za klarinet, violončelo in klavir v d-molu, imenovan tudi Patetični, Mihaila Glinke, Trio Gassenhauer oziroma Beethovnov Trio v B-Duru in Trio za klavir, klarinet in violončelo v a-molu Johannesa Brahmsa.

"Ljubljanski komorni trio Camerata Emonica sestavljajo prvorazredni glasbeniki. Muzicirajo usklajeno in kultivirano. Vsak od njih v svojo igro vnaša osebni izraz, tako v solističnih odlomkih kot v skupni igri, rezultat pa je sijajen zvok, ki izžareva toplino in lepoto. Njihovo intimno komorno muziciranje zbuja užitek, ki poslušalca še dolgo spremlja kot spomin na nepozabno doživetje."

Večer romantične glasbe
Svojo kakovost Trio Camerata Emonica dokazuje z raznolikim programom; iz njega je tokrat izbral nekaj vrhuncev romantičnega obdobja. Tokratni koncert tako ponuja glasbo utemeljitelja ruske nacionalne šole v glasbi, torej značilnega predstavnika melanholične ruske nacionalne romantike, velikega mojstra simfonične glasbe in za številne poleg Mozarta največjega skladatelja germanskega kulturnega okolja, čigar glasba biva med klasicizmom in romantiko, ter predstavnika zrele nemške romantike.

Kompozicija, ki je bila za Beethovnov okus preveč 'pop'
Še nekaj besed velja nameniti Beethovnovi kompoziciji, imenovani Trio Gassenhauer, včasih pa tudi Trio poulične popevke. Gre namreč za delo, ki se ga je Beethoven kar nekoliko sramoval. Bilo je namreč preveč 'pop'; seveda v glasbenih terminih s konca 18. stoletja. Zadnji stavek kompozicije namreč sestavljajo variacije na melodijo iz operete Gusar skladatelja Josepha Weigla. Za to potezo se je Beethoven, ki se je tedaj šele uveljavljal na dunajski glasbeni sceni, odločil na zahtevo klarinetista Josepha Beera, pozneje pa si je očital, da se je uklonil ljudskemu okusu. Kljub temu stavka iz Tria nikoli ni umaknil.