Do tega prepričanja bi lahko prišel na podlagi branja romana Gozdni duh, za katerega srbski avtor priznava, da je pretežno avtobiografski. V kolikšni meri in koliko nekdanjega mladeniča je še ostalo v njem, je bilo mogoče preveriti na literarnem večeru ob baklavi, kavi in sevdalinkah 12. 9. v okrepčevalnici Harambaša v Ljubljani.

Na literarnem večeru, ki se ga je udeležil tudi Samardžić sam, so sodelovali prevajalec romana v slovenščino Dušan Čater, publicistka in poznavalka balkanske literature Đurđa Strsoglavec in urednik zbirke Beletrina Mitja Čander; Samardžićeva knjiga Gozdni duh, ki je njegovo prvo delo v slovenščini, je namreč izšla pri Študentski založbi.

Kritiki o njej pravijo, da se je uspela izogniti pastem favoriziranja in obtoževanja, v katere se pogosto ujamejo dela, ki v središče postavijo vojno. Ker je Samardžić doživel vojno v Bosni in Hercegovini, se je lotil njenega opisovanja, njegova posebnost pa je, da je bil kot otrok srbskih staršev v Sarajevu še dodatno razpet med dve strani; del njegovih prijateljev je Sarajevo obstreljeval, drugi del se je skrival pred njihovimi izstrelki. Gozdni duh je roman, napisan suvereno, brutalno in hkrati čutno, pravijo kritiki; kako ga ocenjuje avtor sam, pa bo mogoče preveriti tudi pri nas.