Vsem zasedbam je bilo mogoče prisluhniti 4. novembra, le da sta prvi dve nastopili v Narodnem domu, slovenski glasbeniki pa so zabavali v Kibli. Najprej se je predstavil mednarodni trio, ki ga sestavljajo glasbenice iz Kanade, in Nizozemske. Kot so opisali organizatorji festivala, se klarinetistka Lori Freedman (Montreal), pianistka Marilyn Lerner (Toronto) in violinistka Ig Henneman (Amsterdam) melodično in lirično podajo na avanturo skozi klasično zakladnico komorne glasbe, spontano reagiranje pa zagotavlja nenadne zasuke, svežino in prožnost, ki je včasih tudi rockovsko brahialna ali po džezovsko zmuzljiva.

Trio, ki deluje štiri leta, je doslej igral v Kanadi, ZDA in Evropi, v novem programu Lines of descent pa se posveča spontanemu odkrivanju raznorodnosti in skupnega v koreninah vseh treh glasbenic, od Ukrajine, Poljske, Kanade in Nizozemske.

Kvartet Satoko Fudžii sestavljajo poleg pianistke Satoko Fudžii še Nacuki Tamura (trobenta), Takeharu Hajakava (bas) in Tacuja Jošida (bobni). Prav ta je po besedah organizatorjev odgovoren za vrtoglavi tempo kvarteta, trobentar Nacuki Tamura dodaja klavirju melodične in lirične harmonije, eden vodilnih basistov na Japonskem Takeharu Hajakava pa s funkovskimi, hiphopovskimi in rockovskimi linijami podpre zasedbo na meji med rockom in džezom.

Leta 1958 rojena Satoko Fudžii je v svoji mladosti veljala za eno najobetavnejših
klasičnih pianistk, odločila pa se je za pot džezovske glasbenice. Danes jo glasbeni kritiki primerjajo z največjimi džezovskimi pianisti našega časa, kot so Keith Jarret, Paul Bley, pri katerem je tudi končala glasbeno izobrazbo, in Don Pullen.

Kot že rečeno je bila Kibla v znamenju zasedbe Melodrom, v kateri se predstavljajo Mina Spiler (vokal), Polona Janežič (klaviature), Matevž Grad (kitara), Miha Zargi (bas) in Mateja Nolda (bobni). Skupina se predstavlja s povsem samosvojim alternativnim in urbanim popom, ki ga organizatorji primerjajo z Laurie Anderson, ali z melodramatičnim in imaginarnim soundtrackom, ali celo scenarijem kakšnega intimističnega Bertoluccijevega ali nadrealističnega Lynchevega filma. Svoj istoimenski prvenec je skupina objavila pred dvema letoma, tokrat pa se predstavlja z glasbo novega albuma, na katerem ponuja vznemirljivo kultiviran jezik, poln elegantne, melanholične brezčasnosti, nadžanrske patine in urbane intime. Ljubezen do glasbe je skupino Melodrom med drugim pripeljala že do sodelovanja s skupino Rotor, DJ Umkom in zasedbo Laibach.