Predstavo, ki so jo ustvarjalci označili za 'etno horror picture show', si je bilo v mariborskem Narodnem domu mogoče ogledati 16. 11. Na oder jo je postavila režiserka Barbara Bulatović, ki je poskrbela tudi za likovno podobo Črne kuhne, kostumi so nastali v delavnici Maje Peterlin, besedila je priredil Boštjan Gorenc Pižama, Peter Kus pa je prispeval idejno zasnovo in glasbo po ljudskih motivih.

Klasični žanrski hibrid?!
V predstavitvi Črne kuhne lahko preberemo, da gre za v osnovi glasbeno predstavo, ki pa je obenem tudi oziroma predvsem žanrski hibrid, torej mešanica gledališko-lutkovne predstave, pripovedovanja zgodb in koncerta ljudske glasbe. Gledališčniki bi ji lahko dodali še oznako 'gledališče predmetov', saj v njej oživijo tudi različni kruhki in predmeti iz stare črne kuhinje, kot so mentrga, burkle, lopar, brezova metla, nečke idr.

Rap je zamenjal pripovedništvo
Idejna zasnova predstave torej izvira iz klasičnega ljudskega pripovedništva, samo pripovedništvo pa je posodobljeno v sodobno različico - rap. Rap stilistični preobleki navkljub danes opravlja podobno funkcijo kot jo je nekdaj imelo pripovedništvo, gre pa za refleksijo družbenih razmer, izpostavljanja osnovnih družbenih arhetipov in glasbeno pripovedovanje moralnih podukov.

Glasba v predstavi je povzeta po motivih ljudskih pesmi in plesnih viž iz različnih koncev slovenskega etničnega ozemlja ter v tradicionalnih aranžmajih prilagojena zasedbi skupine Tolovaj Mataj, ki jo sestavljajo Peter Kus (klarinet, piščali, istrski mih, harmonij, glas), Jernej Pečak (violina, glas) v alternaciji s Katarino Šetinc (violina, glas) in Roman Ravnič (istrki mali bas, bordunske citre, glas).