Vipotnikove plakate je zaznamovala družbena kritičnost in sporočilna moč. Foto: MGLC
Vipotnikove plakate je zaznamovala družbena kritičnost in sporočilna moč. Foto: MGLC
Matjaž Vipotnik: Krokar (1991)
Matjaž Vipotnik je S SMG-jem sodeloval 14 let v najbolj eksperimentalnem obdobju tega teatra. Foto: MGLC

Njene zakonitosti lahko spoznate v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, kjer je ob 50-letnici Slovenskega mladinskega gledališča postavljena razstava Matjaž Vipotnik: Oblikovanje za SMG 1980-1994.

SMG-ju "podaril" 14 let svojega življenja. Med letoma 1980 in 1994 je za teater ustvaril mnogo plakatov - tokrat jih bo na ogled 60 -, je pa tudi avtor celostne grafične podobe SMG-ja. Tudi znameniti golobi, zaščitni znak SMG-ja, so Vipotnikova zamisel. Učinkovita zamisel, katere učinkovitost potrjuje dolgoživost znaka, ki se je obdržal vse od osemdesetih. Čeprav so trije golobi še vedno delovali zelo sveže in sodobno, pa je Matjaž Vipotnik simbol SMG-ja ob njegovem 50. jubileju prenovil.

Teater - središče vesolja
Sodelovanje med Matjažem Vipotnikom in SMG-jem je lahko bilo tako plodno predvsem zaradi Vipotnikovega posebnega odnosa do gledališča. Teater mu namreč pomeni prispodobo vesoljnega sveta, zato je svoje plakate skušal zasnovati tako, da bi v gledališče zvabil kar največ kritičnih in zvedavih gledalcev. Takšno občinstvo torej, kakršno je bilo tudi sicer občinstvo SMG-ja; še posebej v osemdesetih, ko je ta gledališka hiša veljala za središče eksperimentalnega teatra v Sloveniji.

Vzpostavljanje vezi med družbo in teatrom
Idejno in sporočilno moč Vipotnikovih gledaliških plakatov je prepoznal tudi umetnostni zgodovinar, likovni kritik in avtor besedila v katalogu, ki spremlja razstavo, Stane Bernik. Bernik o Vipotniku pravi, da je eden od slovenskih grafičnih oblikovalcev, ki je v vsebino vidnih sporočil zavestno vgrajeval kritične ideje in z njimi prodiral v družbeni prostor. Na ta način je uspel tudi vzpostaviti vez med gledališčem, ki ga je "oglaševal", in resnično družbo, katere komentar naj bi gledališče tudi podajalo.

Na sodišče v boj za ideale
Matjažu Vipotniku je uspevalo tudi nekaj, kar je bilo v osemdesetih zaščitni znak slovenske kritične umetniške scene, danes pa je v slovenski kulturi skoraj popolnoma odsotno. Vipotniku je uspelo ustvariti izzivalna vizualna sporočila z žgočo družbeno prakso, o katerih se je polemično razpravljalo v časopisih in razsojalo na sodiščih. Umetnost Matjaža Vipotnika je tako zares izpolnjevala poslanstvo razsvetljene kritike nepravilnosti družbe, v kateri je nastajala.