Oglas
Pa so svobodne predelave slovenske folklore tudi spoštljiv postopek njenega ohranjanja? Ali pa so morda le še eden od načinov za njeno zmaličenje? V Cankarjevem domu so 18. 1. odprli cikel predavanj, ki bodo v javni prostor zanesla razpravo o položaju ljudske glasbe in našem odnosu do tega ključnega elementa korpusa slovenske kulture.
Prvi: Boštjan Narat
Kot prvi je o vlogi ljudske glasbe spregovoril Boštjan Narat. V predavanju Ljudska glasbena igra med minulim in sodobnim: (z)godba za 3 min in 12 sek. Narat je svoje razmišljanje zasnoval na opredelitvi glasbe kot notranje razklanem in paradoksalnem pojmu. Glasba je glasba za sebe in glasba kot pojav, ki vstopi med ljudi, ki ga lahko dojemajo drugače kot pa avtorji glasbenih zapisov. Tudi ljudska glasba tu ni izjema. Ravno zato so morda obtoževanja nekaterih glasbenih puristov glede uničevanja ljudske glasbe skozi njeno posodobljenje pretirana; glasba lahko živi le, če jo sprejema publika. A razmišljanje o tem raje prepustimo Naratu.
Cikel Od ljudskega k umetnemu ... in nazaj bo skušal skozi različne poglede (muzikološkega, etnološkega, sociološkega, glasbenega) opozoriti na nekatera vroča vprašanja o procesu glasbenega (po)ustvarjanja. Med drugim se cikel ne bo mogel izogniti problematizaciji odnosa med tržno naravnanostjo in osebni zavezanosti k ohranjanju čiste ljudske glasbe. V Cankarjevem domu so izbrali predavatelje, ki se pri svojem delu gibljejo med javnim in zasebnim ter med teorijo in prakso, nekateri pa so se uveljavili tudi kot glasbeniki in glasbeni kritiki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje