Forme secesije so prodrle tudi v ustvarjanje bolj vsakdanjih stvari. Foto: Narodni muzej Slovenije
Forme secesije so prodrle tudi v ustvarjanje bolj vsakdanjih stvari. Foto: Narodni muzej Slovenije

Na njih se lahko njeni ljubitelji seznanijo, kam vse je prodrlo takratno umetniško oblikovanje. Secesija ni zaznamovala le slikarskega in arhitekturnega ustvarjanja, ampak je svoj pečat pustila tudi na bolj vsakdanjih predmetih, kot je na primer pohištvo. Temu se bo 1. 3. ob 18.00 posvetila Maja Lozar Štamcar, ki je za to priložnost pripravila predavanje Slovensko pohištvo okoli leta 1900.

Predavateljica bo tako predstavila okus naročnikov in izdelovalce pohištva na prelomu 19. stoletja na Slovenskem. Tako na Slovenskem kot drugod po Evropi je bilo v obravnavanem času mogoče običajno opaziti tipizirano historistično pohištvo, ki so ga ponekod krasili še najrazličnejši ljudski ornamenti. Bolj razširjeno je bilo tudi pohištvo iz krivljenega lesa in pleteno pohištvo.

Nekoliko drugačno sliko pa je mogoče opaziti pri zahtevnejših in seveda bogatejših kupcih, ki so želeli svoje hiše ali stanovanja obogateti z artnouvoujevskimi formami in ornamenti. Ti so navduševali z naravnimi valovitimi linijami rastlinja ali pa z oglato secesijsko geometrijsko stilizacijo. Pri izdelovanju pohištva so se na prelomu stoletij domači mizarji in tovarne večinoma naslanjali na modernejše tuje predloge, seveda pa je pomemben prispevek pri oblikovanju treba pripisati tudi nekaterim slovenskim arhitektom.

Predavanja so ob razstavi o secesijskem ustvarjanju pripravili še Matija Žargi (21. 2.), Mateja Kos (23. 2.), Dragica Zadnik –Trobec (14. 3.), Peter Krečič (15. 3.) in Irena Žmuc (16. 3.).