Wolfram Huschke ima z inštrumenti posebno razmerje. Foto:
Wolfram Huschke ima z inštrumenti posebno razmerje. Foto:

Huschke, ki se je 13. julija predstavil v ljubljanskem Mestnem muzeju, se je igranja na čelo začel učiti, ko je bil star pet let.



Hamburžan danes velja za enega najbolj nekonvencionalnih nemških glasbenikov. Navdušuje in preseneča z neposrednostjo ter lastnim, nezamenljivim slogom. Ni le odličen čelist in zabavljač, ampak je tudi poet, skladatelj in založnik. Njegovi nastopi so sinteza različnih glasbenih svetov. Ustaljenih meja v glasbi ne priznava in jih skuša "preluknjati".

Glasbo od Bacha do Hendrixa interpretira, kot da bi si bila Sebastian in Jimi zelo blizu in bi bilo celo povsem običajno, da tako dojemamo njuno glasbo na koncertih. Verjetno najraje pa izvaja avtorsko glasbo in tudi tu nima zadržkov - instrument ni le, da se nanj gode. Wolfram Huschke ga tudi boža, "muči", nanj trza in bobna ter tako pripoveduje svojo "zgodbo".