Živalske prigode kot prispodobe za vsakdanje medčloveške situacije. Foto: Lutkovnega gledališča Maribor
Živalske prigode kot prispodobe za vsakdanje medčloveške situacije. Foto: Lutkovnega gledališča Maribor
Kako je gnezdila sraka Sofija
Nastanek lutk je usmerjala likovna podoba Mojce Osojnik. Foto: Lutkovno gledališče Marobor

Najmlajšim obiskovalcem gledališča se predstavlja sraka Sofija. V predstavi Kako je gnezdila sraka Sofija se je premierno razmahnilo domišljije polno sračje gnezdo, ki ga svetovljanska sraka znese z vseh vetrov. Predstava, ki jo je režirala Ajda Rooss, pripoveduje zgodbo o trmasti in zavistni sraki Sofiji, ki si skupaj s prijazno vrabčevko Beti poišče domovanje na starem hrastu.

Beti se vestno loti spletanja svojega gnezda, Sofija pa se zmrduje nad delom, češ da zanjo ni nič dovolj dobro. V prepričanju, da se delo zanjo ne spodobi, se loti gnezdenja na prav poseben način.

Kdor visoko leta, nizko pade
Ob tem si želi biti najmodernejša v gozdu, zaradi česar se znajde v vedno večjih težavah, na koncu pa se loti celo pustolovščine, zaradi katere skoraj izgubi življenje. In tako se še enkrat izkaže, da pregovor, kdor visoko leta, nizko pade, še kako drži. Kot poudarjajo gledališčniki, je predstava prispodoba za vsakdanje situacije med ljudmi, lutkarji pa jo ponujajo na razgiban, humoren in hkrati poetičen način.

Zgodbo poustvarjajo Petra Caserman (sraka Sofija), Karla Godič (vrabčevka Beti) in Davorin Kramberger (vrabec Boris). Roossova je poskrbela tudi za priredbo slikanice za oder in dramaturgijo, lutke pa je po likovni podobi Mojce Osojnik oblikovala Špela Trobec, ki se predstavlja tudi kot scenografka. Glasba je delo Nine de Gleria in Jelene Ždrale.