Njeni člani so namreč svojo glasbo drzno označili kot lumpenproletarsko muziko, torej kot glasbo tistih ljudi, ki jih je Marx pojmoval kot "smeti" vseh družbenih razredov in jih je zaradi njihove moralne sprijenosti tudi preziral. Glasba, ki so 12. 2. v Cankarjevem domu preigravali Čompe, je torej glasba spletkarjev, lastnikov bordelov, "prefriganih" in goljufivih trgovcev, beračev in drugih nič kaj zaželenih elementov.

Zato pa je sporočilna plat nastopa skupine Čompe toliko bolj plemenita. Gre namreč za prepevanje pesmi slovenskih pesnikov Daneta Zajca, Srečka Kosovela, Milana Jesiha in drugih. Tako se hitro izkaže, da poezija ni le zatohla "kvazizabava" pozerskih intelektualcev, pač pa tudi povod za dober žur.

V ospredju skupine Čompe stoji Janez Škof, ki zagnano razteguje meh diatonične harmonike in tuli verze slovenskih pesnikov, ki se jih poprej "naguli" v garderobi. Na violini mu pritegne Neža Zianić, dominacijo pihal pa skušata na odru vzpostaviti saksofonista Žiga Saksida in Breda Krumpak. Moštvo dopolnjujeta še bobnar in tolkalec Marjan Stanič in kitarist Silvo Zupančič.