In nihče je ne bo odnesel. Vsaj tistih del, ki jih Svoj predstavlja pod naslovom Kras poroči Istro, ne. V galeriji Hermana Pečariča v Piranu si lahko ogledate umetniški opus kiparja Vojca Sodnikarja Svojca, ki je kamniti odsev domače Istre. In tudi njen odmev. Svojc namreč kot pomemben element nastajanja svojih skulptur poudarja zvok, ki odjeka ob klesanju kamna in ki je pristna prvina življenja v Istri.

Svojčevo delo zaznamujeta predvsem dva motiva. Prvi motiv je na videz preprost upognjen stožec, ki pa je kljub elementarnosti oblike sporočilno bogat. Spominja na ciprese, ki se v burji elegantno zibljejo, trdno zakoreninjene v rdeči istrski zemlji. Upognjeni stožec je tudi simbol roga - tistega na glavi bojevitih živali in tistega na glavi prevaranega moža. In ko smo že pri možu. Stožec je seveda tudi falični monolit, utelešenje arhetipa moške življenjske moči.

Drugi motiv je jadro, ki nas popelje do horizonta in onkraj njega. Pomensko je jadro, kot nosilec izrazito moške dejavnosti - ribolova in odkrivanja tujih dežel - povezano s stožcem in postavitev Vojca Sodnikarja Svojca zaokroži v konsistentno celoto.

Svojc končne podobe svojih skulptur ne prepušča le mojstrskemu plesu svojega dleta. Kipe že vnaprej definira kamen, ki ga Svojc vedno skrbno izbere. Ko ustvarja v Istri, uporablja beli kamen, na Krasu sivega in črnega. Kamen za umetnika ni mrtvo sredstvo za doseganje cilja - izdelavo privlačne skulpture. Kamen ima lastno identiteto in če je ta še posebej zanimiva, mu je umetnik nikoli povsem ne odvzame. Nekaj kvadratnih centimetrov površin zato Svojc pogosto namenoma pusti neobdelanih.