Kulturni odnosi Evrope s Turčijo so bili zelo odvisni od političnih, prilagajala pa se jim je tudi umetnost. Ob najsilovitejših turških vpadih so bila dela, ki so prikazovala Turke, izrazito protiturško propagandna, ko pa se je v 17. stoletju politična situacija umirila, so realnejše postale tudi upodobitve Turkov in drugih delov Orienta. Za to so imeli največ zaslug slikarji, ki so jih politiki jemali s sabo na potovanja, čeprav je tudi na teh upodobitvah mogoče najti stereotipe o eksotiki. Na slikah so tako poudarjali zlasti eksotične poteze ter bogata oblačila in nakit.