V okolici Škofje Loke se je zadrževala četverica slovenskih impresionistov, zaradi česar je to območje postalo nekakšen slovenski Barbizon. Foto: Loški muzej
V okolici Škofje Loke se je zadrževala četverica slovenskih impresionistov, zaradi česar je to območje postalo nekakšen slovenski Barbizon. Foto: Loški muzej
Herman Gvardjančič
Med slikarji, ki jih nagovarja Škofja Loka oziroma njena okolica, je tudi Herman Gvardjančič. Foto: MGLC

V Škofji Loki so odprli vrata razstave Loška krajina, v podobah zapisana, ki raziskuje škofjeloško okolico na slikah, nastalih od časa impresionizma do danes.

Zanimanje mnogih slikarjev je spodbujala že sama slikovitost loške okolice. Čeprav še ne moremo govoriti o krajinskem slikarstvu, je bila morda ravno ta okolica navdih za srednjeveške mojstre, ki so s freskami okrasili številne cerkve na takrat umetniško zelo plodoviti Gorenjski.

Skozi krajino se je rojevalo slovensko moderno slikarstvo
Razstava začne škofjeloško okolico predstavljati z nekoliko poznejšim časom, s cenjenimi impresionisti, ki so prav tu našli svoj "Barbizon" in raziskovali poigravanje svetlobe na slikoviti krajini. Prav v krajini se je rojevalo tudi slovensko moderno slikarstvo. Danes je pojmovanje krajine v našem času postalo že zelo široko in obsega različne umetniške zvrsti. Njena tradicija se med loškimi umetniki nadaljuje zlasti z avtorji, kot so Herman Gvardjančič, Boris Jesih, Franc Novinc, Matej Košir, Mirna Pavlovec, Maja Šubic in ne nazadnje tudi z Janez Hafner.

Delo 25 slikarjev
Razstava, ki bo odprta do konca leta, ponuja na ogled dela 25 slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki so pomembno prispevali k razvoju slovenskega krajinarstva in so si Škofjo Loko z okolico izbrali za svoj ustvarjalni motiv. Postavitev pa je obogatena tudi z umetniškimi fotografijami Avgusta Bertholda (peti impresionist), Edija Šelhausa, Toneta Mlakarja in Tomaža Lundra.

Ob tej priložnosti je izšel razstavni katalog, v katerem se je o bogati likovni tradiciji in fenomenu umetniškega ustvarjanja v tej regiji v prispevku Škofja Loka v naročju slovenskih slikarjev razpisal Milček Komelj, profesor na katedri za Umetnostno zgodovino Filozofske fakultete. Nadja Zgonik, profesorica na ALUO, pa pod naslovom Krajina kot dominanta piše o rojevanju modernega slovenskega slikarstva.

Razstava je posvečena predsedovanju Slovenije Evropski uniji, hkrati pa je po besedah direktorice Loškega muzeja Jane Mlakar priložnost, da Slovenija pokaže, kaj premore na področju kulture in da gre od impresionizma do sodobnega slikarstva v korak z evropskim in svetovnim.

M. K.