V Cankarjevem domu ste bili 23. 10. deležni temeljitega poduka o dokumentarnem filmu. Predavanju o tem zanimivem in vedno bolj priljubljenem žanru - v zadnjih letih se je celo na sporedih kinematografov pojavilo veliko dokumentarcev - je sledila projekcija filma Tri sobe melanholije režiserja Pirja Honkasala, ki v gledalca z vso silo zažene krute podobe vojne v Čečeniji.

Tri sobe melanholije se osredotočijo predvsem na trpljenje otrok, ki so vedno le žrtve, nikoli povzročitelji vojnega gorja. Sovraštvo, ki ga razpihujejo njihovi starši, zaznamuje otroke, ki pravzaprav ne vedo, kakšno je njihovo mesto v družbi, katere člani so očitno nezmožni ohranjanja nizkoentropičnega stanja harmonije. Fiziki, ki so odkrivali zakonitosti kvantne mehanike so že zdavnaj ugotovili, da vesolje samo teži k stanju vedno višje entropije oziroma vedno višje neurejenosti, pa vendar lahko ljudje, če imajo le voljo za to, temu večnemu zakonu kljubujejo. A voljo je očitno težko zbrati. Zadostuje samo hiter pregled dogajanja v 20. stoletju.

Režiser Pirjo Honkasalo v filmu razkriva tudi mehanizme, s katerimi se vzdržuje perpetuacija vojnega nasilja. Zagledamo otroke, ki jim krvoločnost in sovraštvo vcepljajo na kadetski akademiji za vojake. Čečeni so njihovi sovražniki. To je ena od prvih lekcij, ki jo osvojijo mladeniči.