Kavarniški večer je prišel na vrsto 2. 12. v Kulturnem domu Stična, ponudil pa je prvo slovensko uprizoritev monodrame, pod katero se je podpisal rokgre (Rok Vilčnik), ki je poskrbel tudi za režijo. Pavlek z gledalci deli epizode, ki so nabite s posebnim sentimentom. Ob tem se rad spominja vseh lepih trenutkov, včasih, čeprav poredko, pa reče o kom tudi kaj gršega, pa čeprav je povsem jasno razvidno, da je njegovo razmišljanje precej uspešno in dobro loči dobro od slabega.

Ob tem pa se tu pa tam približa tudi tisti meji, ki je lastna posebnežem Kosmačevih zgodb, ki hkrati že kukajo v kraljestvo. Čeprav so nekoliko čudaški, so hkrati na poseben način obdarjeni, kar jim omogoča, da vidijo in se veselijo tistega, kar je večini zaradi diktata uspešnosti in ambicij zakrito. Na odru se tako odvije ganljiva zgodbo o človeku, ki kljub temu, da mu življenje ne prizanaša, nikoli ne izgubi velike človečnosti in filozofije, ki ga ob tem vodi; namreč, da se noben človek ne rodi slab.

Gledališki igralec Peter Ternovšek se od leta 1971 predstavlja kot član mariborske Drame, na njenem odru pa je upodobil vrsto dramskih likov iz domače in tuje gledališke literature. Nastopil je tudi v nekaj celovečernih filmih, kot so Let mrtve ptice, Moj ata, socialistični kulak, Ljubezen nam je vsem v pogubo, videti pa ga je bilo mogoče tudi v več televizijskih filmih in nadaljevankah, med katerimi velja omeniti Odpravo zelenega zmaja.

Leta 1983 je bil za svoje gledališko ustvarjanje nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, kar nekaj priznanj pa je prejel tudi na Borštnikovih srečanjih preteklih desetletij, med temi Borštnikovo diplomo za vlogo Tončka v uprizoritvi Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1971), nagrado občinstva BS za vlogo Petra v uprizoritvi O ne, ščuke pa ne (1976), Borštnikovo diplomo in nagrado za vlogo Alana Stranga v uprizoritvi Equus (1978) in letošnjo nagrado za življenjsko delo – Borštnikov prstan.

Je tudi dobitnik Linhartove plakete in zlate značke za ustvarjalno delo na področju gledališke in lutkovne dejavnosti (1977), nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije (1997), Glazerjevo nagrado mesta Maribor z listino (2002), nagrado 5. festivala Monodrama (2004), in to prav z igro v uprizoritvi dela Pavlek Mestnega gledališča Ptuj.