Foto:
Foto:

O tem koncertu smo se pogovarjali prav danes: kako izjemno je bilo v Sloveniji in kako čudovito je bilo občinstvo. To je večer, ki je res ostal z nami. To je nekaj, kar se ne zgodi vsak dan.

Joey Castillo
Joey Castillo
41-letni nekdanji bobnar skupine Danzig (pri težkometalcih je igral osem let) se je QOTSA pridružil leta 2002, nasledil je Davea Grohla. Na avdicijo mu ni bilo treba. Foto: QOTSA

Nočemo, da bi nas uvrščali v kateri koli žanr ali kategorijo.

Joey Castillo

Obožujem nastope.

Joey Castillo
Josh Homme
Kalifornijec z velikim egom (mnogi kritiki so mu na začetku kariere očitali, da je prevelik za sodelovanje s skupino) in telesom (njegova mogočna pojava v višino meri skoraj dva metra) uživa med oboževalci kultni status in velja za pravi sekssimbol. Tudi v Zagrebu je moral na veliko pozirati fotografom ... Foto: QOTSA/Matt Field

Skupino, ki je niti najbolj goreči oboževalci (in teh ni malo) ne morejo prepričljivo uvrstiti v noben glasbeni žanr, že približno deset let vodi ustanovitelj Josh Homme, edini "preživeli" član izvirne zasedbe.

QOTSA so izšli iz Hommejeve skupine Kyuss, v zgodovino rockglasbe so se zapisali že s prvencem Queens of the Stone Age in drugim izdelkom Rated R, ki sta jim prinesla kritiško hvalo in kultni status, Rated R tudi nekaj komercialnega uspeha.

Z Daveom Grohlom, nekdanjim bobnarjem Nirvane, ter kitaristom in pevcem Foo Fightersov, na bobnih so posneli tretji album Songs for the Deaf - prodali so ga v več kot 900.000 izvodih in nastalo je nekaj uspešnic. Po Grohlu je v skupino prišel nekdanji bobnar metalcev Danzig Joey Castillo, iz skupine pa je "letel" basist Nick Oliveri - menda zaradi osebnih nesoglasij s Hommom. Tudi pevec Mark Lanegan je takrat zapustil skupino, ki je v tem, po Hommovih besedah, "najtežjem obdobju" izdala album Lullabies to Paralyze.

Na festivalu Radar v Zagrebu, kjer so bili QOTSA, ki na turneji predstavljajo novi izdelek Era Vulgaris, v vlogi nespornih zvezd večera, smo se 20. junija pogovarjali z (zdajšnjim, že šestim po vrsti) bobnarjem skupine Joeyjem Castillom.

Pred nekaj leti (3. junija 2003, op. p.) ste nastopili v Sloveniji, natančneje v Ljubljani. Takrat ste po koncertu izjavili, da ste zares "osupli" nad odzivom občinstva, in tudi videti je bilo tako. Se kdaj zares počutite osupli in presenečeni ali to pač rečete, da bi zadovoljili občinstvo?
Ne, seveda ne. Ne govorimo ali delamo ničesar, česar ne mislimo resno. O tem koncertu smo se pogovarjali prav danes: kako izjemno je bilo v Sloveniji in kako čudovito je bilo občinstvo. To je večer, ki je res ostal z nami. To je nekaj, kar se ne zgodi vsak dan.

Pa se boste še vrnili v Slovenijo? Pred nekaj časa bi morali ponovno nastopiti v Ljubljani, pa (še) niste …
Da, morali bi, spomnim se. Upam, da ja … Gotovo je v načrtu, a ne vem, točno kdaj. Upam pa, da bomo spet nastopili pri vas.

Ste zadovoljni s trenutno zasedbo skupine ali spet načrtujete kakšne spremembe?
Trenutno nimamo nobenih posebnih načrtov, razen turneje s to zasedbo. Če bo šlo vse tako naprej, bomo, prepričan sem, tudi še snemali skupaj. Za zdaj pa je v ospredju predvsem turneja - s to zasedbo.

Kako najbolj občutite razliko med nastopanjem na festivalih, kot je današnji (čeprav ste v vlogi zvezd večera), s samostojnimi koncerti?
Glavna razlika je v tem, da je na samostojnih koncertih občinstvo tam, da bi videlo (samo) nas in imamo priložnost preigrati ves naš material. Imamo veliko širšo izbiro: lahko igramo vse in naletimo na poznavanje pesmi občinstva, ki bi rado slišalo stare in nove. Na festivalih pa moraš igrati pesmi, ki jih ljudje hočejo slišati, ki so bolj priljubljene in znane. Ko smo v vlogi "headlinerjev" - kot danes -, pa pridemo na oder pred občinstvo, ki je utrujeno - poslušali so že pet različnih skupin. Tako da se moraš hitro odzvati, da bi dobil dober odziv.

Tudi med pogovorom z vašimi oboževalci, zdi se, da je večina ljudi tu predvsem zato, da bi videli vas, nepoznavalcu še vedno ni popolnoma jasno, kakšno zvrst glasbe igrate.
To je dobro. To nam je bolj všeč. Nočemo, da bi nas uvrščali v kateri koli žanr ali kategorijo. Tako se samo omejuješ. Raje bi, da nas uvrščajo v pet različnih zvrsti glasbe kot samo eno. Gre za odprto glasbo, ne le en tip glasbe.

Pri zadnjem albumu Era Vulgaris ste se po besedah poznavalcev le malce odmaknili od svojega "ustaljenega", temnejšega zvoka in se bolj približali zvoku moderne glasbe …
Za nas je to vsekakor odmik od prejšnjega zvoka in moderna plošča - za nas. V resnici pa smo to storili kot vedno, na svoj način. Plošče nismo delali z namenom, da bi bila takšna, začeli smo iz nič. Album smo napisali v studiu, sproti. Nekje sredi nastajanja smo se vprašali, kaj počnemo, kam to pelje? A mislim, da je na koncu nastalo nekaj, česar še nismo slišali prej, bolj moderen zvok. Kar koli že to pomeni … Mislim, da nekaj dobrega.

Res snemate kar tako, po občutku, ali kljub vsemu ohranjate nekakšne smernice, postopek ustvarjanja plošče? Kako kombinirate različne zamisli?
Moraš biti dovolj potrpežljiv, da se stvari oblikujejo. Kakšnih pet, šest pesmi nismo uvrstili na album, saj se nam je zdelo, da še niso pripravljene, da niso dokončane. To moraš znati sprejeti in si priznati, da nekaj še ni zrelo, da še ni čas za objavo. To je edini način, da ti uspe narediti nekaj dobrega. Smernic pa nimamo, ne omejujemo se. Vržemo se v delo, in kar se zgodi, se zgodi. Delamo in delamo, včasih je dobro, včasih pač ne.

Pesmi, ki jih niste uvrstili na album, pa vseeno igrate na koncertih.
Da, včasih. Ko začneš pesem igrati, vidiš, pri čem si. Tako se je zgodilo s Fun Machine (The Fun Machine Took a Shit and Died, op. p.) na eni izmed prejšnjih turnej, šele na odru je dozorela.

Še vedno uživate na odru?
Absolutno. Obožujem nastope.

Alenka Klun

O tem koncertu smo se pogovarjali prav danes: kako izjemno je bilo v Sloveniji in kako čudovito je bilo občinstvo. To je večer, ki je res ostal z nami. To je nekaj, kar se ne zgodi vsak dan.

Joey Castillo

Nočemo, da bi nas uvrščali v kateri koli žanr ali kategorijo.

Joey Castillo

Obožujem nastope.

Joey Castillo