Nicholas Bourriaud, ki je 6. 7. predaval v Informacijskem centru Moderne galerije, je umetnostni kritik, kurator in teoretik, ustanovitelj in direktor revije Documents (1992-2000) ter gostujoči profesor na beneški univerzi. Med letoma 1999 in 2006 je bil z Jérômom Sansom direktor Palais de Tokyo v Parizu. Med drugim je bil kustos na 44. in 45. beneškem bienalu, z J. Sansom sta bila leta 2005 kustosa bienala v Lyonu, istega leta je bil član kuratorskega tima moskovskega bienala. Je avtor številnih knjig, med njimi znamenite Relational Aesthetics iz leta 1998.

Potem ko je serijo predavanj 3. 7. začel umetnostni kritik in pesnik Carlos Basualdo, po Bourriardovem gostovanju v Moderni galeriji vabijo še na pogovor s Petrom Pakeschem, direktorjem graškega muzejskega kompleksa Landesmuseum Joanneum in Zdenko Badovinac, direktorico Moderne galerije, ki bo v torek, 11. 7. ob 19.00.

Obe predavanji bosta v Informacijskem centru, ker ju Moderna galerija pripravlja v okviru dejavnosti, povezanih z reorganizacijo svojega strokovnega dela v dve enoti, v muzej moderne ter v muzej sodobne umetnosti, pa tudi zaradi drugačnih predlogov o namembnosti zgradbe na Metelkovi 22.

Iz ene galerije se rodita dve
Moderna galerija v Ljubljani je leta 1994 v uporabo dobila eno od stavb v kompleksu vojašnice nekdanje Jugoslovanske ljudske armade. V še neobnovljenih prostorih je leta 2000 v času Manifeste v Ljubljani prvič javno predstavila svojo mednarodno zbirko Arteast 2000+, ki predstavlja predvsem umetnost vzhodne Evrope, ki temelji na avantgardni tradiciji. To je bila hkrati tudi napoved novega muzeja sodobne umetnosti, ki naj bi se razvil okrog te zbirke.

Pridobitev nove stavbe je narekovala tudi vsebinsko delitev Moderne galerije, in sicer na Muzej moderne umetnosti, ki bi ostal v obstoječi zgradbi na Tomšičevi 14, in Muzej sodobne umetnosti, ki bi bil v eni od stavb nekdanje vojašnice na Metelkovi 22. Oblikovanje posebnega muzeja za sodobno umetnost je narekovalo tudi to, da Slovenija preprosto nima nobene večje institucije, ki bi bila primerna sodobnim inovativnim praksam in njihovi tradiciji.

V okviru vsebin, ki jih Moderna galerija načrtuje na Metelkovi, želi poudariti predvsem nove načine prezentacije in interpretacije sodobne umetnosti ter večjo interdisciplinarnost.