V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje je bil 20. 11. spominski večer ob 550. obletnici smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II. Dogodek z naslovom Danes grofje celjski in nikdar več so oblikovali Božena Orožen, člani ljubiteljskega gledališča Teharje in vokalna skupina Kompol.

Ulrik II. je umrl častne smrti, kot se je za vojščaka in plemenitaša v 15. stoletju tudi spodobilo. 9. novembra 1456 je življenje kot žrtev zarote Ladislava Hunjadija izgubil med vojno proti Turkom. Zamera med Ulrikom in ogrsko družino Hunjadi je trajala več let. Ulrik II. je svojo smrtno obsodbo podpisal, ko se je začel ozirati po ozemljih na Ogrskem, kjer je bila najmočnejša fevdalna družina ravno rodbina Hunjadiji. Preveliki ozemeljski apetiti so se še enkrat izkazali za "nezdrave".

Ulrik II. se je rodil v Celju, in sicer enkrat po letu 1405; natančen datum njegovega rojstva ni znan. Pod ambicioznim knezom - Ulrika II. so v knežji stan povišali leta 1436 - je celjska dinastija dosegla svoj največji razcvet. Ulrik II. je svoj vpliv na Balkanu razširil že s poroko s Katarino, hčerko srbskega vladarja Jurija Brankovića, nato pa se je usmeril v habsburške dežele, s katerih lastniki je bojeval številne vojne. Vojna pa ni bila edina strategija, s katero je skušal UIrik II. razširiti svoje ozemlje. Tudi prevara mu ni bila tuja. Ko je njegova sestrična ogrska kraljica Elizabeta rodila sina in bodočega ogrskega kralja, se je začel Ulrik II. vneto smukati okoli prestolonaslednika, saj je upal, da si bo tako lahko pridobil odločilen vpliv na prihodnjega kralja. Kam je Ulrika II. pripeljalo njegovo hrepenenje po ogrski zemlji, pa ste že izvedeli.