Sodobna nizozemska arhitektura na prvi pogled drastično odstopa od nizozemske arhitekturne tradicije. Verjetno pa je vseeno mogoče najti nekaj skupnih točk. Foto: EPA
Sodobna nizozemska arhitektura na prvi pogled drastično odstopa od nizozemske arhitekturne tradicije. Verjetno pa je vseeno mogoče najti nekaj skupnih točk. Foto: EPA

Devetdeseta so bila namreč obdobje, ko je v srenji arhitektov in gradbenikov zavladala prava nizozemska evforija. Arhitekti, kot je Rem Koolhaas, so uspeli Nizozemsko vzpostaviti kot osrednji in najbolj vitalni generator novih idej ter pristopov v arhitekturi. Kaj je bil glavni vzrok tega nenadnega vzpona nizozemske arhitekture? To skrivnost je 14. 11. v Arhitekturnem muzeju Ljubljana razkrival nizozemski zgodovinar, kritik in kustos na področju oblikovanja, arhitekture in vizualnih umetnosti Bart Lootsma.



Bart Lootsma je ob desetletju izjemnih uspehov nizozemske arhitekture leta 2000 pri založbi Thames & Hudson izdal knjigo SuperDutch, v kateri je orisal poteze nizozemske sodobne arhitekture, trenutno pa piše knjigo z naslovom Hong Kong Casablanca. Lootsma trenutno deluje kot profesor za teorijo arhitekture na Leopold-Franzens-Universität v Innsbrucku, bil pa je tudi že gostujoči profesor na akademiji za upodabljajoče umetnosti v Nürnbergu in na univerzi za uporabno umetnost na Dunaju. Kot kustos je sodeloval pri postavitvi več odmevnih razstav, med drugim je bil leta 2004 tudi gostujoči kustos ArchiLaba v Orleansu.