Film se lahko pohvali z zvezdniško zasedbo: v angleščino sta za ameriški trg film sinhronizirala Sean Penn in Iggy Pop. Foto:
Film se lahko pohvali z zvezdniško zasedbo: v angleščino sta za ameriški trg film sinhronizirala Sean Penn in Iggy Pop. Foto:

Vsem zaostaležem, ki so še vedno prepričani, da animirani film ni razburljiv medij za odrasle in otroke, bo zmanjkalo argumentov ob pogledu na Persepolis. Ta avtobiografski 'tour de force' popolnoma dostopen in hkrati visoka umetnost.

iz recenzije v reviji Variety
Marjane Satrapi
Iranske oblasti trdijo, da je Persepolis ssabotaža iranske kulture in da prav gotovo ni zadnji protiiranski film'. Iran je uradno protestiral, ko so film vključili v tekmovalni program canskega festivala. Foto: EPA
Na projekciji v Cannesu so filmu stoje ploskali dvajset minut. Svoja glasova sta likom med drugim posodili tudi Catherine Deneuve in njena hči Chiara Mastroianni - Chiara je deklica Marjane, Catherine pa njena mati.

V Franciji živeča Iranka Marjane Satrapi in Vincent Paronnaud sta se med drugim že okitila z nagrado žirije v Cannesu, trenutno pa ju čaka še natančno en teden držanja pesti: črno-beli Persepolis je (v spremstvu lahkotnejših risank Divji valovi in Ratatouille) namreč nominiran za oskarja za najboljši animirani film. Film, ki smo ga novembra že lahko videli v okviru festivala Liffe, so v Kosovelovi dvorani prvič predvajali 18. 2., pred tem pa so predvajali še slovenski kratki animirani film Hrepeneč po ljubezni režiserke Špele Čadež.

Minimalistični pristop
Persepolis so kritiki pohvalili predvsem zaradi njegovega kritičnega prikaza represivne družbe, ki ne cilja le na Iran v obdobju med šahovim režimom in islamsko revolucijo, kjer se zgodba odvija. Zelo učinkovita sta tudi preprosta, stilizirana, a dovršena črno-bela animacija in inteligenten humor.

Teheran, 1978
Osemletna Marjane sanja o tem, da bo nekoč kot prerokinja rešila svet. Odrašča z naprednima staršema in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega brutalnega režima. Ustanovitev nove islamske republike napoveduje dobo "varuhov revolucije", ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane je vse bolj uporniška, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih spozna povsem drugačno "revolucijo": puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak okus življenja v tuji državi.

Življenje, ki je navdahnilo zgodbo
"Prava" Marjane je bila rojena leta 1969. Odrasla je v Teheranu, kjer je obiskovala Lycée Français (francosko srednjo šolo). Študirala je na Dunaju in leta 1994 odšla v Francijo. V Parizu je prek kolegov animatorjev spoznala Atelier des Vosges, umetniški studio, ki je zbiral pomembne sodobne risarje stripov.

Najprej je bil grafični roman
V svojem prvem grafičnem romanu Persepolis 1, ki ga je izdala založba L’Association novembra 2000, je Marjane opisala zgodbo prvega desetletja svojega življenja pred padcem šahovega režima in izbruha iransko-iraške vojne. V Persepolisu, ki je izšel oktobra 2001, opisuje vojno in svoje življenje pred odhodom na Dunaj, ko je bila stara štirinajst let. Persepolis 2 pripoveduje o njenem izgnanstvu v Avstrijo in vrnitvi v Iran. Od takrat je izdala Embroideries (Vezenine) in Chicken with Plums (Piščanec s slivami). Persepolis je njen prvi celovečerec.

Vincent Paronnaud, znan kot Winshluss, je bil rojen leta 1970 v La Rochellu. Je eden glavnih subkulturnih risarjev stripov. Skupaj s prijateljem in sodelavcem Cizom si je izmislil junaka m. Ferrailla, emblematično figuro stripa Ferraille Illustré, ki ga je produciral skupaj s Cizom in Felderjem.

A. J.

Vsem zaostaležem, ki so še vedno prepričani, da animirani film ni razburljiv medij za odrasle in otroke, bo zmanjkalo argumentov ob pogledu na Persepolis. Ta avtobiografski 'tour de force' popolnoma dostopen in hkrati visoka umetnost.

iz recenzije v reviji Variety