Od krstne uprizoritve drame Orfej se spušča je preteklo pol stoletja, zasnovana pa je na mladostni igri Tennesseeja Williamsa, Bitka angelov. Ali bo igra tudi tokrat sprožila tako ostre polemike, kot jih je krstna slovenska izvedba v sezoni 1959/1960 na odru ljubljanske Drame, ko sta se hudo spopadli kritiški peresi Josipa Vidmarja, odklonilnega do Orfeja, in prof. Vladimirja Kralja, odprtega za nove dramaturgije, je bilo potrebno počakati do premiere. Glavni lik Vala upodablja Uroš Fürst, Lady Torrance je Silva Čušin; predstavo je režirala Mateja Koležnik.

(Ne tako) usodna ljubezen
Provincialno mesto na ameriškem jugu, v katerem dogajanje poteka, je podobno številnim drugim provincialnim mestom, čeprav ima tudi svoje posebnosti. Val, "nekakšen bezniški kitarist in pevec", se tam znajde bolj ali manj po naključju. Bolj ali manj po naključju tudi sreča žensko. To ni nimfa Evridika, pač pa ženska srednjih let, ki ji nikoli ni bilo dano resnično živeti. Njene neizpolnjene sanje, neizživeta erotika, mora iz preteklosti, nore želje, da bi si v peklu tega mesta zgradila košček raja, so v središču Williamsove igre.

Čeprav je igra postavljena v izvirno okolje, bo v njej lahko najti aluzije na sodobnost in dogajanja, ko se skupina obrne proti vsem, ki so drugačni. "Ksenofobija ni nič drugačna kot takrat", ko je nastala prvotna Williamsova igra, opozarja Koležnikova. Gre za ljudi, ki ne znajo rešiti svojih problemov, pa zato raje gledajo v tujo skledo.

Proletarci v Hraniteljevih kostumih
Na sceni Mete Hočevar, v kostumih Alana Hranitelja in ob glasbi Mitje Vrhovnika Smrekarja in Boštjana Lebna bodo nastopili še Zvezdana Mlakar, Vanja Plut, Gorazd Logar, Vojko Zidar, Maša Derganc, Metoda Zorčič, Katja Levstik, Maja Končar, Dare Valič, Andrej Nahtigal, Meta Vranič, Zvone Hribar in Barbara Levstik.

Klasik 20. stoletja
Tennessee Williams je bil ob Eugenu O'Neillu najbolj zaslužen za oživitev ameriškega teatra v 50. in 60. letih, obenem pa šje e za življenja postal klasik. Čeprav literarna teorija v ospredje postavlja predvsem mojstrski psihološki oris likov v Williamsovih dramah, pa v igri Orfej se spušča na dan pride tudi dramatikova politično zaostrena misel. Igra, kot je v enem od intervjujev povedal dramatik, obravnava predvsem to, kar je pokvarjenega in na oder pripelje kar nekaj opravljivih, zoprnih likov. Pred gledalcem vstane konzervativen, rigidno moralističen in krščansko zadrt svet, ki je sovražen do vsega, kar ne ustreza njegovemu ozkemu kalupu.