Zaradi njegovih političnih nazorov, ki niso bili pogodu fashističnemu režimu, so Paveseja leta 1935 zaprli in ga obsodili na tri leta zapora na jugu Italije. Že naslednje leto so ga izpustili in ko se je vrnil v domači Torino, je zvedel, da ga je njegova zaročenka zapustila in se zaročila z drugim. Foto:
Zaradi njegovih političnih nazorov, ki niso bili pogodu fashističnemu režimu, so Paveseja leta 1935 zaprli in ga obsodili na tri leta zapora na jugu Italije. Že naslednje leto so ga izpustili in ko se je vrnil v domači Torino, je zvedel, da ga je njegova zaročenka zapustila in se zaročila z drugim. Foto:

Lud Šerpa in Zavod Sploh v sodelovanju z gradom Kodeljevo predstavljata serijo dogodkov Con-fine aperto/Odprta meja, ki se je pričela v 26. marca. Prevode iz knjige Delati utruja Cesara Paveseja Bosta brala prevajalca Gašper Malej in Alenka Jovanovski.

Znani italijanski pesnik, pripovednik, esejist in prevajalec Cesare Pavese (1908 – 1950) je v slovenščini dosegljiv od šestdesetih let 20. stoletja, ko je pri različnih založbah izšlo nekaj njegovih neorealističnih romanov (Lepo poletje, Tovariš, Preden petelin zapoje); danes pa je v ospredju zanimanja predvsem njegova obsežna – in obenem pred avtorjevo smrtjo edina knjižno objavljena – pesniška zbirka Delati utruja (Lavorare stanca, 1936). Pavese se je kot literat in angažiran intelektualec upiral proti nasilju in mrtvilu fašistične Italije: ni mu šlo zgolj za zavračanje uradne, ampak za zavzet poskus ustvarjanja drugačne, bolj avtentične kulture, pri čemer se je oprl na svoje korenine – pradavni in skromni Piemont s večstoletno zgodovino- po drugi strani pa je kot ploden prevajalec iz angloameriške književnosti v Ameriki prepoznaval živo, nove duhovne energije polno in predvsem dejavno kulturo.

Gašper Malej je izdal pesniško zbirko Otok, slutnje, poljub (Založba ŠKUC – Lambda, Ljubljana 2004). Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti, predvsem proze, poezije, dramatike in esejistike avtorjev 20. stoletja. Alenka Jovanovski leta 2001 je objavila teoretsko knjigo Temni gen, bila pa je tudi dobitnica naziva vitezinje poezije, ki ga podeljujejo v Mariboru.