Mednarodni gledališki festival Ex Ponto, ki bo med 11. in 26. septembrom potekal na številnih prizoriščih po Ljubljani, je uvedla kontroverzna predstava Tito - Izbrani diagrami hrepenenja, zaradi katere je kmalu po premieri pod pritiskom javnosti "odletel" makedonski minister za kulturo Ilirijana Bekirija. Hrvaški režiser Branko Brezovec je ob tem pripomnil, da predstava, ki bo še v sredo grela oder v Križankah, dokazuje, da "moč političnega gledališča še ni izgubljena".

Zrušimo mite o "ljubljenem vodji"
Ključni izhodišči letošnje 14. festivalske izdaje sta torej politika in gledališče. Prav slednji sta tudi osrednji temi odmevne predstave o Titu, ki jo je po tekstu Slobodana Šnajderja - po Brezovčevih besedah pisca, ki se ukvarja z uničevanjem mitov - režiral Dean Damjanovski. Predstava, tako Brezovec, ne predstavlja rekonstrukcije Titovega življenja, saj o njem kljub vsem knjigam in filmom, ki obstajajo, v bistvu ni veliko znanega.

Ex Ponto vsako leto predstavi premierne uprizoritve, nastale pod njegovim okriljem. Letos bosta to drama Življenje v senci bananovca Ivana Vidića (režija: Litvanec Cezaris Graužinis, koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj) ter koprodukcija s SNG Maribor Mali princ, ki jo je po motivih del Mali princ in Veter, pesek, zvezde Antoina de Saint-Exuperyja režiral Diego de Brea.

Grenke banane in popotovanje med zvezdami
Hrvaški dramatik Ivan Vidić je v drami Življenje v senci bananovca zagrizel v grenko realnost, ki jo prinaša tranzicija družbenemu nukleusu - družini - v državah nekdanjega socialističnega bloka. Gre za resničnost, v kateri se etične norme uklonijo želji po bogastvu in kjer so starši pripravljeni žrtvovati celo svoje otroke za neoliberalistični družinski "blagor".

Mali princ je ena najbolj poznanih pravljic za odrasle in po nekaterih statistikah tretja najbolj brana knjiga za Svetim pismom in Koranom. Ta ljubka pripoved o lepoti sveta, ki na poti k odraščanju zbledi in jo je moč najti le v neobremenjeni otroški vizuri, navdihuje umetnike, znanstvenike - in tudi politike. Čeprav je pripoved v osnovi apolitična, jo je namreč mogoče interpretirati politično, meni umetniški vodja SNG Maribor Vili Ravnjak. Predstava je avtorski projekt Diega de Bree, gre pa za vizualno gledališče, ki ga sestavljajo baletni plesalci in dramski igralci. Festivalska premiera bo 26. septembra.

O odnosu med političnim in gledališčem v Sloveniji
V 80. letih je bilo pri nas mogoče zaslediti kar nekaj iger, ki so se dotikale političnega, posebej v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, v 90. pa so poskusi afirmacije estetike počasi zamenjali politične teme. Šele v zadnjem času so se režiserji začeli ponovno spopadati z aktualno politiko, v vmesnem obdobju pa je slovensko gledališče "ostalo brez poguma", meni direktor festivala Ex Ponto in predsednik Kulturnega društva B-5, Damir Domitrović Kos.

Tu bodo še predstave Enkrat v življenju moraš resno prenehati z neumnostmi v režiji Rodriga Garcie, Katalog heroja (režija: Yana Tumina), SCLAVI/Emigrantova pesem (režija: Viliam Dočolomansky), Vrniti pošiljatelju - Pisma iz šotorov (režija: Helena Waldmann), madžarska ČRNAdežela (režija: Árpád Schilling) in najuspešnejša bosanska predstava v zadnjem času, Helverjeva noč (režija: Dino Mustafić).

Mimohod predstav, da o razstavi niti ne govorimo
Na spremljevalnem sporedu so še predstava Tito & Naser ali kako sem se naučil ljubiti socializem v režiji Ahmeda al Atarja, premiera predstave Uroša Potočnika in Sabine Schwenner Moja mala revolucija, odprli pa bodo tudi razstavo Nemanje Cvijanovića z naslovom Repetitio est mater studiorum. Prav na slednjo (gosti jo galerija Alkatraz na Metelkovi) je na predstavitvi festivalskega dogajanja opozoril Domitrović Kos. Skupaj bo festival obsegal 17 dogodkov.