Na razstavi so zbrana dela, ki prikazujejo razvoj enega od pomembnejših avtorjev poznega modernizma pri nas. Za Zornikovo slikarstvo je značilen umik v intimo, kamor so se v 50. in 60. letih zatekali številni slikarji. Takrat so na slikarskih platnih umetniki upodabljali predvsem svojo zasebnost, s čimer so se izognili reklamiranju tedanje ideologije v umetnosti.

Zornikov slog ima nekatere značilnosti severnega ekspresionizma, predvsem v Nemčiji in skandinavskih deželah. Zanj so značilni kontrastni toni, ko se za prevlado bojujeta modra in rumena. Barvi sicer nista zelo intenzivni, a kljub temu je po njiju lahko prepoznati Zornikova dela, na katerih so opazni tudi nadrealistični vplivi, še zlasti pri delih, na katerih avtor izraža svoj pogled na svet.

Klavdij Zornik, ki se je rodil leta 1910, je študiral in diplomiral v Zagrebu, do druge svetovne vojne poučeval, s pedagoškim delom na Akademiji za likovno umetnost pa je nadaljeval tudi po vojni.

Odprtje razstave je bilo 26. 1. ob 19.00.