Razstavo so odprli 4. maja, dela pa bodo na ogled do 23. junija. Odprtje razstave nagrajenca Prešernovega sklada bo pospremil tudi nastop skupine Tantadruj, o umetnikovem delu pa je spregovoril umetnostni zgodovinar Lev Menaše.

Slikarja uvrščamo med ključne predstavnike ene od prelomnih generacij slovenskih likovnih umetnikov. Okoli leta 1970 je prelom v slovenskem ustvarjanju zaznamovalo zlasti odmik od zgledovanja po Parizu, in obračanje k ameriški, natančneje newyorški umetnosti. Logarjevo generacijo sta zanimala predvsem najbolj opazna tokova, ki sta se oblikovala v zgodnjih 60. letih - opart in popart.

Kot je zapisal Lev Menaše, je mogoče v zgodnjem Logarjevem opusu opaziti kombinacijo obeh smeri, kasneje pa je umetnik ubral drugačno pot, na kateri mu je uspelo doseči dokončno konceptualistično ukinitev umetniškega dela. Pozneje se je vrnil k slikarstvu in grafiki in se posvečal sintetizirani in koloristično izjemno živahni figuraliki, ki jo je razvil v 80. letih. Zatem pa je postajalo njegovo slikarstvo vse bolj introspektivno. Prav vrhunec, ali kot dodaja Menaše, vsaj enega od vrhuncev, te slikarjeve smeri, je mogoče spremljati tudi na delih, razstavljenih v Karnju.

Na prvi pogled opozarjajo ta dela na umetnikove prve stvaritve, na katere namigujejo tako ponavljajoči se ikonografski motivi kot likovni poudarki, ob tem pa vsebina del opozori, da so prišli drugi časi. Če je bila pred štirimi desetletji ZDA še obljubljena in mitična dežela, pa danes tiste »Amerike« ni več. Skladno s tem, kar država predstavlja danes, je Logar svojo serijo poimenoval SARCOPHAG(U.S.), posvetil pa jo je tistemu dogodku, ki zaznamuje dokončno izginotje ZDA - uničenju World Trade Centra v New Yorku.

"Njegove kompozicije je mogoče - in jih je tudi nujno - razumeti kot značilno sintetizirane upodobitve tega dogodka, vendar niso samo to: so tudi komentar procesa, ki ga je dogodek spočel in ki bi v nekih drugih okoliščinah morda vodil v veličino; v danih okoliščinah, z danimi ljudmi pa se je spremenil v vedno bolj grozljivo in grozečo grotesko," je o razstavljenih delih še zapisal Lev Menaše.