Renata Boero: Kromogram, 1978, rastlinske barve na platnu, 190 x 145 cm. Foto:
Renata Boero: Kromogram, 1978, rastlinske barve na platnu, 190 x 145 cm. Foto:
Renata Boero: Kromogram, 1977, rastlinske barve na platnu, 110 x 144 cm.

Renata Boero v Mestni galeriji Nova Gorica predstavlja svoje Kromograme, slikovite priče avantgarde sedemdesetih let, s katerimi je presegala definicije slikartsva.

Na odprtju razstave 9. 1. je slikarkino delo predstavil Luca Beatrice, profesor estetike na milanski Akademiji lepih umetnosti Brera. Renata Boero na tej akademiji namreč poučuje slikarstvo. S Kromogrami je vzbudila pozornost likovne kritike v začetku sedemdesetih let 20. stoletja. "Moja zgodba nima pravega začetka," je Renata Boero izjavila v intervjuju leta 1996.

Luca Beatrice je v uvodnem eseju v razstavnem katalogu, ki je izšel ob razstavi v Mestni galeriji, Kromograme opisal kot "slikarske eksperimente, ki neizbežno težijo k preseganju definicije samega slikarstva. Izvirajo pa iz konteksta, ki se je upiral nadaljnji rabi takšnega načina izražanja, saj so ga razumeli kot neprimernega za tematike modernosti. Na začetku sedemdesetih let je bilo nemogoče razmišljati o ‘sliki s slikarskega stojala’, nujno je bilo soočanje z zahtevami avantgarde, osvobajanje skozi rešitve, podaljšane v prostor in čas, vse to pa v neprestanem odnosu z izkušnjo."

Kromograme Renate Boero prepoznavamo kot sodobne oblike, ne glede na to, ali jih presojamo z vidika časa, v katerem so nastali, ali z več kot tridesetletno distanco.

Onkraj bitke med spoloma
Luca Beatrice nadalje poudarja, da je Renata Boero "umetnica, ženska, ki ustvarja v slikarskem svetu, ki ga povsem obvladujejo moški. Ko je Renata stopila na pot umetnosti, je bil položaj drugačen, kot je danes, ko so slikarke osvojile absolutne vrhove sistema; takrat so jih namreč doživljali kot anomalijo. Še posebej v Italiji je bilo slikarke mogoče prešteti na prste ene roke. Boerova tega argumenta ni nikoli uporabljala kot izgovor, temveč je ponujala popolnoma neobremenjeno slikarstvo, ki je bolj lirično, predvsem pa osvobojeno vsakršnih vzorcev. In čisto na koncu, preseneča me, kako se njena poetika skozi čas ni nič spremenila. Branje z distance je Kromogramom zvišalo vrednost, ohranilo njihovo zgodovinsko trdnost in jih povezalo z lahkotnostjo prihodnjega časa."