Če pa se poglobimo v oba umetniška medija, kaj hitro ugotovimo, da tako panjske končnice kot stripi s pogosto humornim in pikrim slikovnim jezikom podajajo večne resnice.

Na pobudo francoskega ustvarjalca in založnika Pakita Bolina je nastal mednarodni projekt Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic, v okviru katerega je devet striparjev po enem izmed motivov na panjskih končnicah ustvarilo svoj strip. Devet knjižic, lično zaprtih v škatlo, sestavlja zbirko Honey Talks - Comics Inspired by Painted Beehive Panels.

"Vdor" motivov s panjskih končnic v svet stripa pa lahko od 8. 2. spoznate tudi na razstavi Sekira v medu - stripi po motivih panjskih končnic v Slovenskem etnografskem muzeju. Predstavitev izvirnih stripovskih del in replik izbranih motivov dopolnjujejo kratki animirani film Mateja Lavrenčiča ter miniskulpture Andreja Štularja in Petre Stare.

Delo striparjev nam ne bo pustilo pozabiti na enega izmed edinstvenih poglavij v zgodovini slovenskega likovnega izročila slovenske ljudske umetnosti. Panjske končnice - oljne sličice na sprednji strani panjev - so se kot avtentična oblika slovenske ljudske umetnosti pojavile v drugi polovici 18. stoletja, največje razsežnosti pa je izdelovanje panjskih končnic doseglo med letoma 1820 in 1880.

V začetku 20. stoletja je zaradi spremenjenih družbeno-gospodarskih razmer, ki so nastopile z razmahom industrializacije, izdelava panjskih končnic zamrla. Na srečo pa smo Slovenci panjske končnice proti koncu 20. stoletja začeli ponovno odkrivati in danes umetniška zvrst s specifičnimi motivi, simboliko, načinom pripovedovanja in likovnim slogom velja za enega izmed slovenskih nacionalnih kulturnih ponosov.