V klubu Channel Zero na Metelkovi v Ljubljani je 14. 5. prvič zaživela Večna medikacija, performans, narejen v slogu 'fairground’ (sejemskega) gledališča. Večna medikacija je zgodba o Rosi, dekletu, ki ne joče. Oplodi jo JesusChristMachine in kmalu rodi, skozi drobovje, božjega vnuka. Bog se pojavi v obliki govoreče žarnice, nosečnost pa ponazarja lubenica, ki raste pod Rosinim krilom.

Da Vincijeva šifra ni edina teorija o Jezusovem potomstvu
Ker se otrok razvija v Rosinem drobovju, zaustavi njeno presnovo: lubenico je treba razrezati/splaviti. Z božjo pomočjo Rosa končno (iz noge) rodi majhnega dečka, ki nikoli ne joka. Zgodba se konča z Rosinim zaprtjem v umobolnico, detomorom in procesom, na katerem je Rosa obsojena na zdravljenje brez konca.

Subverzivnost z namenom
Besedilo belgijske režiserke Marijs Boulogne je za slovensko občinstvo priredila Simona Semenič, za dramaturgijo je poskrbela Jerneja Kušar, v predstavi pa nastopita Barbara Krajnc in Jelena Rusjan. Marijs Boulogne obravnava gledališke trike na otročji, luciden, pa tudi perverzen način. Skatološka moč je skrita za navidezno nedolžnostjo dveh energičnih, radoživih in brezskrbnih deklet. Neprisiljen, samoumeven način, s katerim se lotevata obscenosti in nasilja, vodi zaradi predmeta obravnave, spočetja in rojstva božjega vnuka, v obliko religiozno obarvane pornografije.

"Ženska" umetnost kot revolucija
Društvo Mesto žensk odpira prostor, v katerem lahko umetnice, teoretičarke in aktivistke z vseh koncev sveta predstavljajo svoje stvaritve in dosežke širši javnosti. Od leta 1995 predstavlja umetniško in kulturno produkcijo žensk, ki ustvarjajo na področju odrskih umetnosti, glasbe, vizualnih umetnosti, filmske in video produkcije, literature in teoretičnih znanj. Na ta način želi spodbuditi javno diskusijo in ozaveščenost o neproporcionalni udeležbi in zastopanosti žensk v umetnosti in kulturi ter nenazadnje v družbi kot celoti. Hkrati predstavlja intelektualno platformo, ki izpostavlja pomembne in kritične vidike sodobnosti.