Stroj za preimenovanje skuša pokazati na samovoljnost in naključnost uporabe imen, pa tudi načeti razpravo o nevidnih ideoloških vzorcih 'željnega stroja za preimenovanje', ki stoji za močjo predstavitvenih režimov, ko razlaščajo in poimenujejo. Foto:
Stroj za preimenovanje skuša pokazati na samovoljnost in naključnost uporabe imen, pa tudi načeti razpravo o nevidnih ideoloških vzorcih 'željnega stroja za preimenovanje', ki stoji za močjo predstavitvenih režimov, ko razlaščajo in poimenujejo. Foto:
Lazetič, Pot spominov in tovarištva
Projekt se nanaša na splošno vprašanje poimenovanja in njegovih teoretičnih implikacij, njegov namen pa je tudi vzpodbuditi razpravo o politiki za poimenovanjem in spreminjanjem toponimov, imen ljudi ali dežele.
Dan Perjovschi: Romania 1993 - 2003
Stroj za preimenovanje zadeva tudi politike spola, kot del patriarhalnega poročnega dogovora o sprejemu soprogovega družinskega imena.

Osnovni koncept razstave odraža nujno potrebo po preizpraševanju, kako procesi preimenovanja vplivajo na konstrukcijo spomina na nacionalno, kulturno in osebno identiteto v bivši Jugoslaviji in JV Evropi. Projekt, ki bo v četrtek ob 20.00 odprl vrata v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, bo pregledal različne umetniške in kulturne fenomene, povezane s pojmoma preimenovanja in označevanja. Obiskovalci bodo raziskovali, do katere mere preimenovanje vpliva na vizualno kulturo in oblikuje kulturne identitete in kulturne politike v regiji.

Zavod P.A.R.A.S.I.T.E napoveduje celo serijo razstav, konferenc, raziskovalnih umetniških projektov, pogovorov in delavnic, ki jih bodo pripravili vse do sredine prihodnjega leta v Skopju, Prištini, Zagrebu in Ljubljani, vse pod skupnim imenom Stroj za preimenovanje. V prvi izdaji "Stroja" se predstavlja dvajset umetnikov, umetniških skupin, teoretikov in aktivistov (Slavčo Dimitrov, Ivaylo Ditchev, Albert Heta, Tanja Lažetić/Dejan Habicht, Dušan Mandić/IRWIN, Suzana Milevska, Aldo Milohnić, MONUMENT, Lana Zdravković), ki se ukvarjajo s temo preimenovanja. V času naslednjih izdaj projekta bodo izbrani dodatni raziskovalno umetniški projekti in povabljeni novi umetniki in teoretiki. Ob zaključku projekta bo izšla pregledna publikacija, ki jo bo uredila Suzana Milevska, kustosinja razstave in teoretičarka iz Skopja, založil pa Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

"Bolezen", ki razsaja po Balkanu
"Preobremenjena s številnimi spremembami državnih meja, ki se pogosto ne ujemajo z etničnim in kulturnim izvorom ljudi, ki jih te meje obkrožajo, je zgodovina Balkana in JV Evrope bogata tudi s politikami preimenovanja. Imena javnih inštitucij, osebna imena, jeziki, toponimi in celo države so se skozi zgodovino menjali iz vsemogočih (in pogosto napačnih) razlogov. Predvsem na ozemlju bivše Jugoslavije je spreminjanje tako osebnih imen ali priimkov kot tudi zemljepisnih imen del regionalne zgodovine in politike. Aparat za preimenovanje je začel delovati hitro po razpadu Jugoslavije. Večino sledi o Titovem obdobju in Titovem imenu (ki se je držalo številnih mest v bivši Jugoslaviji) je preimenovanje postopoma izbrisalo oz. se je zapisalo čeznje," so razstavi na pot zapisali v Zavodu P.A.R.A.S.I.T.E.

"Sama regija je bila različno poimenovana: Balkan, Zahodni Balkan, JV Evropa, odvisno od geopolitičnih interesov in členitev, iz česar je izšla tudi nova beseda: balkanizacija. Konceptualna "vojna imen" med Grčijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo je najboljši primer "preimenovalnega stroja", ki upravičuje "državo izjeme", v čemer se neskončno odlašanje preimenovanja podcenjuje ali precenjuje."