O tem spregovori baskovski pisatelj Bernard Atxaga v svojem romanu Harmonikarjev sin, ki je bila 5. 9. tudi tema literarnega večera v Jazz Clubu Gajo. Večera se je udeležil tudi pisatelj, čigar delo je v slovenski jezik prevedla Marjeta Drobnič, katere zapise je prebiral Brane Šturbej.

Največja posebnost romana je morda pripovedni način, ki ga je tokrat izbral Atxaga. V knjigi namreč spremljamo izpoved moža, kot jo spremlja pisatelj, ki to pripoved prevaja. Gre za pripoved moža, ki je umrl v Združenih dražav, kamor se je pred davnimi leti iz Baskije preselila njegova družina. Razen avtorja zgodbe ni nihče razumel baskovskega jezika, v katerem je pokojnik zapisal eno od peripetij, ki so se dogodile v njegovi družini. Zato družina 'na pomoč' pokliče pokojnikovega najboljšega prijatelja, da bi roman prevedel in ga tako naredil razumljivega širšim množicam.

Roman, ki ga je zapisal harmonikarjev sin, se vrti okoli nenavadne usode harmonikarjevega očeta (torej je glavna oseba piščev ded). Ta je kot udeleženec španske držvaljanske vojne zagrešil več kriminalnih dejanj, zaradi katerih je bil 'na hladnem' več let, nato pa ga je doletela splošna amnestija. Preselil se je v Ameriko, zaživel na novo in si ustvaril družino.