Milva Biolcati je zvezda stalnica glasbenih odrov že od leta 1961, ko je s pesmijo Il mare nel Cassettto zmagala na sanremskem festivalu. Prvo desetletje se je največ ukvarjala s pop glasbo, premik v njeni karieri pa se je zgodil v začetku 70. let, ko jo je k sodelovanju v Brechtovi Operi za tri groše povabil Giorgio Strehle. Jeny ji je prinesla svetovno slavo, ki jo je popeljala tudi v svet filma.

V ljubljanskih Križankah, kjer je ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije in pod vodstvom maestra Huberta Stuppnerja nastopila 6. 6., je predstavila ploščo The chanson francaise. Izšla je pred štirimi leti, pri njenem nastajanju pa so sodelovali tudi Stuppner, simfonični orkester Haydn iz Bolzana in režiser Peter Keusching.

Tako so lahko tudi v Sloveniji poslušalci presodili, ali je sloves, ki jo spremlja že štiri desetletja, res upravičen. Milva Biolcati namreč slovi kot pevka z visokim glasovnim razponom in glasom, ki je lep, jasen in močan. Mnogi jo primerjajo tudi z umetniki, kot so Piafova, Greco, Becaud in Aznavour, kot umetnico pa jo ob izjemnem glasu odlikuje tudi karizmatična lepota, ki pomaga ustvarjati legendo Milve Biolcati.