Stephen Wilson, umetnik in profesor, s svojim delom ugotavlja, kako je mogoče nove tehnološke dosežke uporabiti tudi v kulturi in umetnosti. Njegove ugotovitve in umetniške instalacije, v katerih se loteva svetovnega spleta, telekomunikacij, umetne inteligence, robotike, prostorskih zaznav, sintetičnih glasov ter biološkega in okolijskega zaznavanja, so bile na ogled že v različnih galerijah po svetu, o njih pa je pisal tudi v pred kratkih izdani knjigi Information Arts: Intersections of Art, Science, and Technology (Informacijska umetnost: presečišče umetnosti, znanosti in tehnologije).

Z Wilsonovim razmišljanjem se bo mogoče podrobno seznaniti tudi 14. 6. ob 21.00 v galeriji Kapelica v Ljubljani, kjer bo predaval na temo osvobajanja laboratorijev. "Kdo pravi, da znanstvene raziskave in tehnološke inovacije pripadajo tehničnim strokovnjakom? Raziskave so postale vroče središče kulturnega vrenja in sooblikujejo tako elektronske igračke, ki jih uporabljamo vsak dan, kot tudi osnovna filozofska načela o naravi stvarnosti in vprašanja o tem, kaj človeka naredi človeka," meni ameriški umetnik, ki tako posega tudi na področje filozofije.

Filozofsko - ali precej bolj konkretno - pa je lahko tudi vprašanje, kako naj umetnost odigra svojo vlogo na robu kulture, kako naj postane neodvisno območje raziskovanja, kjer lahko brez vmešavanja komercialnih interesov potekajo neodvisne raziskave, in kako raziskovati tudi umetniške prjekte, ki jih akademska sfera zavrača.