Preveč enakosti ni nikoli v redu - ljudje vendar nismo ovce. Foto: Tit Brecelj
Preveč enakosti ni nikoli v redu - ljudje vendar nismo ovce. Foto: Tit Brecelj

Po-snetek (Re-Play) je plesna predstava, ki temelji na preprostih načelih spomina in zamenjave vlog; prvič si jo je bilo mogoče ogledati 5. julija v Plesnem teatru Ljubljana, kjer jo bodo za zamudnike uprizorili še naslednja dva večera. Koreografinjo Yasmine Hugonnet v njej zanimajo "poskusi in neuspehi v po-utelešenju drugega", kot je v spremnem besedilu k razstavi zapisala sama. "Kako bi se počutila v tvoji koži? Kam nas odnese, kadar skušam posneti tebe in nato ti posnameš mene? ... PO (RE) je vloga, ki je na voljo, a ni vidna, je stičišče spominov ..."

Mlada koregrafinja in plesalka italjansko-švicarskega rodu Yasmine Hugonnet je odraščala na Maliju in v Franciji, delala v Tajvanu in na Norveškem in živi v Parizu. Študirala je na Conservatoire Nationale de Paris in v Rotterdamu na Nizozemskem na podiplomskem programu Dance Unlimited.

Tako mlada, pa tako dolg življenjepis
Kot koreografinja je ustvarila Intrusions (2002) in Collection of Triggers (2005); za francosko plesno skupino Synalephe je s koreografom Maximom Iannarellijem koreografirala Beyond Project (2001) z osmimi slepimi igralci različnih starosti iz skupine Shin Bodo v Tajvanu, DUET OcReTerrE (2001), Songes - A Trip to the City's Heart (2001) in Dream of a Chinese Fish (2005). Kot plesalka je sodelovala v predstavi Tok Pisin (2003) Norvežanke Jo Stromgren Kompani in lani v Creaturi Švicarja Jeana Marca Heima.