Razstava Šmarnogorski razgledi, ki je vrata odprla 4. 4. namreč gostuje v Galeriji nad velbom na Šmarni gori. Razstava obuja spomin na Šmarno goro v obdobju med letoma 1928 in 2004 - kot slovenski fenomen pohodništva, kot goro rekordov in kraj dogajanja mnogih zanimivih in prijetnih dogodkov ter prireditev, skratka goro, ki ima za Slovence in posebej Ljubljančane poseben pomen.

Šmarna gora je videla vse od porok do konjev
Razstava med drugim prikazuje posnetke prevoza novih zvonov na goro in prvega motorista na gori iz l. 1928, posnetke motivov na vrhu gore v obdobju med obema vojnama in v prvih povojnih letih, šmarnogorskih oskrbnikov - od Štrausove Gabrijele do Ledinekovih, vključno z znamenitim konjem Cvetom, ki je 20 let na goro tovoril vso hrano in pijačo, posnetke rekordov: pohodnikov na Šmarno goro, tekačev, zmajarjev in metalcev kamna ter družabnih, jubilejnih in prazničnih dogodkov na Šmarni gori - med njimi posnetki dvojne poroke, dneva planincev, silvestrovanja in drugih prireditev, pa tudi panoramskih pogledov na Šmarno goro.

Iz arhivov slovenskih novinarjev
Večina fotografij na razstavi je izdelanih iz izvirnih posnetkov, ki so del bogatega arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije, nekaj posnetkov pa je tudi zasebna last. Avtor največ fotografij je znani vojni in povojni fotoreporter Edi Šelhaus, ki je bil z goro tesno povezan, svoja dela pa so prispevali še ljubljanski ateljejski fotograf Peter Lampič ter vojni in povojni fotografi in fotoreporterji Jakob Prešeren, Jože Kološa, Sandi Jesenovec in Nace Bizilj. Nekaj je tudi posnetkov neznanih avtorjev.

Dodatek k posnetkom na razstavi so tudi kopije člankov iz časopisov (katerih avtor je večinoma prav tako Edi Šelhaus), ki se nanašajo na razstavljene posnetke, jih dopolnjujejo in o njih pripovedujejo zgodbe.