Vendar pa so imele v času prve svetovne vojne še kako pomembno vlogo. Preko razglednic sta v tistem času obe strani širili svojo propagando, njihov pretok pa je bil seveda precejšen, saj je preko njih potekala glavna komunikacija med družinami doma in vojaki na frontah.

Razglednice iz časa prve svetovne vojne tako danes predstavljajo pomemben dokument za proučevanje tistega časa, tega pa se je zavedal tudi Milan Škrabec, ki si je skozi vrsto let nabral bogato zbirko, del katere so 21. 3. na ogled postavili na razstavi Boj za slovenske meje v kamniškem muzeju (na gradu Zaprice).

Razstavljene razglednice tako oživljajo vsakdanje življenje v prvi svetovni vojni, saj prikazujejo vojaško življenje, zmage in poraze, srečanje s smrtjo, propagando, pa tudi civilno življenje in porušeno domovino. Na razglednicah je mogoče prebrati tudi dogajanje po prvi svetovni vojni, ko je prišlo do oblikovanja slovenskih mej, pri katerih je imel pomembno vlogo kamniški rojak general Rudolf Maister Vojanov.

Zgovorne pa niso le sprednje strani razglednic, ampak imajo posebno izpovednost tudi osebni zapisi na hrbtni strani, ki so jih vojaki in drugi pošiljali sorodnikom in prijateljem.

"Draga mamica! Kakor si slišala ni bilo z ofenzivo nič zato gremo tudi mi nazaj, blizu prejšnjega bivališča. Tu se sploh nič ne dobi niti voda ni pitna kaj šele vino. Zadnje čase sem mnogo propadel v tem oziru. Tudi zrak je ves zastrupljen od plinov. Kedaj zopet pride tisti zaželjeni čas, da vidim zopet našo zemljo. Upam, da si mi želja kmalu izpolni. Zakaj nihče nič ne piše? Srčno te poljublja! Tvoj hvaležni sin Janko", je zapisano na eni od razglednic, ki ima na prvi strani prikazane zavzete in uničene italijanske položaje, na drugi strani pa žig vojaški žig: "C. k. inženirska skupina, Soška armada". Razglednica je bila poslana 28. junija 1918 v Križe pri Tržiču.

Na ogled je tudi nekaj osebnih predmetov vojakov iz prve svetovne vojne ter orožje iz zbirk Medobčinskega muzeja Kamnik in Muzeja novejše zgodovine Slovenije.