Neil Jordan, zaradi katerega nam je šlo na jok že ob Igri solz, je z Zajtrkom na Plutonu uspel posneti grenko-sladko zgodbo o tem, kako je odraščati v majhni irski vasici, če si drugačen in se temu za nameček še nisi pripravljen odpovedati. Film je nastal po romanu Patricka McCaba, po njegovi predlogi je leta 1996 Jordan posnel že Mesarčka. V tej baročni, malce kičasti fantaziji delce fragmentirane pripovedi med seboj povezuje pop zgodnjih sedemdesetih let. Film je na sporedu v Cankarjevem domu.

Mladenič v visokih petah
Patrick Braden (Cillian Murphy) odrašča v strogem katoliškem okolju Irske šestdesetih let. Mati ga je ob rojstvu pustila na cerkvenem pragu, med odraščanjem pa počasi ugotovi, da je njegov oče vaški duhovnik, oče Bernard (Lian Neeson). Patrickovo obnašanje in način oblačenja vaščane, ter še posebej učitelje in njegovo mačeho, spravlja ob živce. Rad bi bil deklica; oblači se v ženska oblačila, obnaša feminilno, predstavlja pa se kot Patricia oziroma Kitten.

Ko Kitten dopolni osemnajst let, se odloči preseliti v London, da bi našel svojo pravo mamo; na poti se zaplete s člani rockovske skupine The Mohawks, ostarelim iluzionistom, postane žrtev bombnega napada IRE, za nameček pa ga še policija obtoži teroristične aktivnosti. Patricia skozi vse težave koraka z nasmehom in zvrhano mero dobre volje, prepričana, da je svet dober ...

Svetu pripoveduje irske zgodbe
Neil Jordan je z izjemnim filmom Igra solz (1992) dosegel svoj največji mednarodni uspeh in dobil tudi oskarja za najboljši izvirni scenarij. Pozneje je v Hollywoodu posnel uspešnico Intervju z vampirjem (1994), ob vrnitvi na Irsko pa se je s filmoma Michael Collins (1996) in Mesarček (1997) loteval irske polpretekle zgodovine.