Prepoved izvoza se nanaša na nikoli objavljene zapiske Alana Turinga, povezane s projektom Delilah. Pod tem kodnim imenom se je med vojno skrival razvoj prenosne naprave za varno (šifrirano) glasovno sporazumevanje. Začasna prepoved, ki jo lahko izda in jo je izdalo ministrstvo za kulturo, prepreči, da bi pomembne artefakte kulturne dediščine kupili tujci in jih odnesli iz Velike Britanije. Taka odločba običajno predvidi časovno obdobje, v katerem imajo državne ustanove priložnost za nakup artefakta.
Dokumentacija s kodnim imenom Delilah obsega dva zvezka in šest snopov nezvezanih papirjev; nastala je med letoma 1943 in 1945, njena vrednost pa je ocenjena na skoraj 450 tisoč evrov. "Dokumentacija projekta Delilah ponuja unikaten vpogled v izjemni um Alana Turinga," je komentiral minister za kulturo Chris Bryant. "Prav je, da ima britanski kupec prednost pri nakupu teh papirjev, kar bo omogočilo nadaljnji študij in pravilno vrednotenje Turingovega dela kot pomembnega poglavja v naši zgodovini."
"Oče računalništva"
Leta 1912 v Londonu rojeni Alan Mathison Turing je poleg matematike študiral tudi kriptologijo. Pri le 24 letih je definiral princip enega najpomembnejših izumov v človeški zgodovini, ki se ga je prijelo poimenovanje Turingov stroj. S tem je naredil prvi korak k tako imenovanemu univerzalnemu računalniku oziroma napravi, ki ima eno in isto strojno opremo, program pa ji določa namembnost, namesto namenskega stroja, kjer strojni del določa, kaj naprava lahko počne oziroma izračuna.
Turing se je pri 26 letih posvečal kriptoanalizi, ki je vodila v gradnjo stroja za razvozlavanje nemških sporočil, ki so ga preprosto poimenovali Turingova bomba. Med drugo svetovno vojno je Turing delal v Bletchley Parku, na območju, kjer je več sto kriptografov dnevno dešifriralo številna sporočila Nemcev. Z njegovo pomočjo so znanstveniki ustvarili Bombo – napravo, ki je razvozlala sporočila, ki so jih Nemci pošiljali s pomočjo električne naprave Enigma.
Že leta 1936 je oblikoval konceptualne in filozofske osnove za razvoj računalnikov, leta 1950 pa je razvil test, s katerim se je merila inteligenca naprave. Test je danes znan pod imenom Turingov test. Po vojni je deloval na številnih institucijah, vključno z univerzo v Manchestru, kjer je delal z Manchester Markom 1, enim prvih modernih računalnikov.
Človeštvo ga je pustilo na cedilu
Alan Turing je leta 1952 priznal, da je imel spolno razmerje z 19-letnim moškim in bil posledično obsojen na kemično kastracijo, onemogočeno pa mu je bilo tudi delo v komunikacijskem štabu britanske vlade. Pisma, napisana po tem eksperimentalnem posegu, razodevajo njegov boj s svojo seksualnostjo in hrepenenje po trajnem razmerju. Umrl je dve leti pozneje, predvidevajo, da je storil samomor – pojedel je namreč jabolko, zastrupljeno s cianidom. Star je bil 41 let.
Šele leta 2009 se je takratni britanski premier Gordon Brown opravičil zaradi "groznega" ravnanja s Turingom po drugi svetovni vojni, posmrtno pa ga je kraljica Elizabeta pomilostila štiri leta pozneje. V filmu Igra imitacije (2014) je matematika igral Benedict Cumberbatch. Danes je Turing upodobljen na bankovcu za 50 funtov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje