Novinarsko konferenco pred nocojšnjim koncertom skupine Pussy Riot v Ljubljani je zasenčil dramatičen incident: ena od sodelavk kolektiva, aktivistka Aisoltan Nijazova, je bila aretirana. Po približno 10 urah je že na prostosti – koncert bo. Pussy Riot bodo na Metelkovi v Ljubljani nastopile v okviru festivala Lezbična četrt.

Skupina, ki večji poudarek kot na glasbo polaga na politični aktivizem, je v svet izbruhnila pred desetimi leti, z nastopom v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika, s katerim so na anarhičen način obsodile podporo Ruske pravoslavne cerkve ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Pozneje so bile tri članice skupine zaradi koncerta na sodnem procesu obsojene na zaporne kazni.

Maša Aljohina, ena od medijsko bolj izpostavljenih članic kolektiva, je bila v zadnjih letih večkrat aretirana. V aprilu, ko se je v Rusiji zaradi odpora proti vojni v Ukrajini represija še zaostrila, so oblasti umetničino najnovejšo kazen (hišni zapor) spremenile v 21-dnevni staž v delovni koloniji. To je bilo za Aljohino znak, da mora domovino vsaj začasno zapustiti: preoblekla se je v dostavljavko hrane in se tako izognila policistom, ki so stražili stanovanje, kjer se je skrivala. Le malo po tem, ko se je prebila v Belorusijo in od tam v EU, je skupina v Nemčiji začela turnejo Riot Days, katere del je tudi ljubljanski koncert.

Tiskovne konference pred večernim nastopom so se udeležili videoumetnik in avtor najslavnejših performansov skupine Vasilij Bogatov, nekdanja policistka Olga Borisova, pravkar omenjena Maša Aljohina, glasbeno jedro Pussy Riot Diana Burkot in glasbeni producent Aleksander Čepraukin.

Jutranji šok
Kolektiv je danes, kot rečeno, v Ljubljani doživel neljub dogodek: ob sedmih zjutraj je policija v hotelski sobi aretirala eno od njihovih spremljevalnih članic in aktivistk, Aisoltan Nijazovo. Skupina je na popoldansko tiskovno konferenco prišla naravnost z Okrožnega sodišča v Ljubljani, jezna, ker ni mogla prisostvovati zaslišanju ali dobiti podrobnejših informacij.

Nijazova naj bi bila aretirana na podlagi Interpolove tiralice, ta pa je izvirala iz naloga za aretacijo v aktivistkinem rodnem Turkmenistanu iz leta 2002. ("Ne vem, ali veste, ampak v Turkmenistanu je kot v Severni Koreji: ljudi zapirajo za vsako figo," poudari Maša Aljohina.) "Aja", kot ji pravijo kolegice, je sicer šestletno zaporno kazen sicer v Rusiji že odslužila – prav za zapahi je spoznala Aljohino. Zato ji po besedah Čeparukina, ki mu je pomagal slovenski odvetnik Dino Bauk, ni grozila deportacija, le čakanje, da iz Rusije pridobijo potrebno dokumentacijo za njen izpust.

Sorodna novica Vodja Pussy Riot iz Rusije pobegnila preoblečena v dostavljavko hrane

Je pa Aljohina izpostavila, da pregona niso doživeli še na nobeni točki turneje, čeprav jih je Nijazova, ki je imela schengenski vizum, spremljala v več evropskih državah: "Pred nikomer se ni skrivala: bila je v Litvi, na Islandiji, v Nemčiji in v Švici." (Medtem je organizator koncerta že potrdil, da so Aisoltan Nijazovo spustili na prostost in da nadaljevanje turneje, tako kot nocojšnji koncert, ni ogroženo.)

Sicer pa Pussy Riot ne izgubljajo preveč časa z razmišljanjem o svoji osebni varnosti. "Ne ukvarjam se z razmišljanjem o morebitnih ruskih agentih, ki bi mi bili lahko za petami," pravi Aljohina. "Imamo zelo natrpan urnik, za kaj takega preprosto nimam časa." Svojih načrtov za neposredno prihodnost kljub temu iz varnostnih razlogov ne razglaša: "Obljubim, da boste videli, kje se gibljem, ne skrivam se. Ne bi pa svojih premikov vnaprej najavljala."

"Boj proti nacizmu" kot priročna pretveza za različne oblike represije
Veliko bolj neposredni so, ko gre za opisovanje situacije v domovini: "Putin je nacist. V Rusiji smo priča cenzuri: vojno je nezakonito imenovati s pravim imenom, nezakonito je objavljati fotografije iz Buče, Mariupolja in podobnih krajev. Za take prekrške ljudem grozi 5–15 let zapora. Nezakonito je tudi pozivati k sankcijam. Režim svojo diktaturo utemeljuje z zmago v drugi svetovni vojni, z zmago nad nacizmom – sama sem bila dvakrat v zaporu zaradi "nacistične propagande", pojasni Aljohina. "Šokirana sem bila, ko sem dobila to utemeljitev, podobno kot nekateri drugi aktivisti. No, kak mesec pozneje pa so začeli invazijo v Ukrajini z istim izgovorom boja proti nacizmu."

Zato je namen njihove turneje jasen: "Tu smo v znamenje solidarnosti z Ukrajino, pa tudi zato, da javno nasprotujemo vojni. Pozivamo k popolnemu embargu ruske nafte in plina v Evropi." Prihodke turneje bodo namenili za pomoč otroški bolnišnici v Kijevu, ki je bila uničena v ruskem napadu.

Kakšna je vloga Evrope?
Evropa pri dogodkih, ki smo jim priča, nima čistih rok, so prepričani v Pussy Riot. "Še po ruski priključitvi Krima leta 2014 je Evropa ruskim oligarhom pustila odpirati bančne račune in kupovati nepremičnine in jahte – pa so vsi vedeli, da je to krvav denar, ukraden ruskemu narodu. Rusi, ki so korupciji nasprotovali, so bili zastrupljeni, zaprti, pretepani – številni niso več med živimi, kot na primer Boris Nemcov," je komentirala Olga Borisova. "Do te vojne ne bi prišlo, če bi se leta 2014 odzvali odločneje: nekatere države so se izogibale sankcijam in trgovale s Putinom. Premoženje oligarhov izvira iz plina in nafte, ničesar niso ustvarili, razen da črpajo naravne vire iz zemlje in jih prodajajo. Zaslužek gre za pobijanje Ukrajincev in zatiranje Rusov, ki se z njimi ne strinjajo. In od začetka vojne so samo še obogateli: dobički od nafte in zemeljskega plina bodo letos precej višji kot lani. "

80-odstotna ruska podpora vojni je lažna novica
Na vsaki postojanki turneje skupino mediji soočijo z informacijo, da naj bi 80 odstotkov Rusov podpiralo napad na Ukrajino. Čeparukin pojasni, da je ta odstotek rezultat javnomnenjske raziskave, v okviru katere so poklicali 36 tisoč ruskih gospodinjstev; od tega jih je bilo pripravljenih sodelovati samo 600. "Očitno propaganda dobro deluje, kajti čisto vsak zahodni novinar nas to vpraša. V Rusiji se vsak dan začenjajo sodni procesi proti oporečnikom, vsak dan dobivamo nove zakone proti nasprotovanju vojni – če bi bil odpor res tako minimalen, kot govorijo, s tem ne bi izgubljali časa," sklepa Olga Borisova. Spomnila je denimo na nedavni primer aktivistke Aleksandre Skočilenko, ki je bila v aprilu aretirana zaradi širjenja informacij o vojnih zločinih: cene izdelkov v veleblagovnici je nadomestila s protivojnimi sporočili. (Grozi ji do petnajstletna zaporna kazen.) "Zdaj protestirajo in se politično udejstvujejo tudi moji znanci, ki jih politika nikoli ni zanimala; končno so se zbudili. Aktivisti ustvarjajo nove simbole nasprotovanja vojni, na primer zelene pentlje, ki jih obešajo po mestu – ljudje z zelenimi pentljami so tudi aretirani."

Demoniziranje ruske kulture je škodljivo
Kolektiv svari tudi pred vsesplošnim demoniziranjem ruske kulture, pred različnimi bojkoti ruske umetnosti, ki smo jim bili priča v kulturniških krogih. "Bojkot ruske kulture se mi ne zdi produktiven – ni Čajkovski tisti, ki pobija nedolžne Ukrajince. Pametneje bi bilo preusmeriti pozornost na politike in na tiste, ki imajo od ruske politike korist – na oligarhe. Njih bi bilo treba črtati!" komentira Olga Borisova.

Še bolj neposreden je Aleksander Čeparukin: "Tiste vlade, ki posplošujejo in demonizirajo vse, kar je ruskega, v resnici nenamerno sodelujejo pri Putinovi propagandi, ki podpihuje vzajemno sovraštvo in možnost jedrske vojne. Nekateri so celo preskočili fazo kritiziranja Putina: od sodelovanja z njim so preklopili naravnost na idejo, da za nobenega Rusa ni več upanja. To je zlobno in voda na mlin propagandni mašineriji, ki skuša pokazati, da ves svet sovraži Rusijo."

Oporečniki trpijo v tišini
Za konec so ruski gosti Ljubljani na srce položili še morda najpomembnejšo misel: "Odstranitev Putina je naš skupni cilj. Vedeti morate, da se Rusi trudijo. V tišini odhajajo v zapore, in to vsak dan. To ni tako kot pri Pussy Riot, ki imamo slavje z balaklavami in podporo vsega sveta zaradi dveletne zaporne kazni," je iskrena Maša Aljohina. "To so zaporne kazni za deset, petnajst let, na katere ni javnega odziva. Res težke stvari. To je trenutek, ko moramo skleniti, da denar ni pomembnejši kot človeška življenja, in podpreti embargo. Ne moremo še naprej ignorirati povezave med trgovanjem z Rusijo na eni strani ter fotografijami vojne in represije na drugi. Brez enega ni drugega, to dvoje je povezano."