Ta Pogled na dolino Donave v bližini Regensburga, ki jo je Albrecht Altdorfer naslikal po letu 1520, je ena prvih natančnih topografskih upodobitev pokrajine. Gre torej za krajino, ki ni več zreducirana le na ozadje nekega sakralnega ali mitološkega prizora, ampak predstavlja samo središče umetnikovega zanimanja. Foto:
Ta Pogled na dolino Donave v bližini Regensburga, ki jo je Albrecht Altdorfer naslikal po letu 1520, je ena prvih natančnih topografskih upodobitev pokrajine. Gre torej za krajino, ki ni več zreducirana le na ozadje nekega sakralnega ali mitološkega prizora, ampak predstavlja samo središče umetnikovega zanimanja. Foto:
Albrecht Altdorfer
Detajl znamenite upodobitve bitke pri Isu, kjer je Aleksander Veliki leta 333 pr. n. št. premagal perzijskega kralja Darija. Foto: MMC RTV SLO/Toni Gruden

Umetnik, ki se je rodil v bližini Regensburga in se v tem kraju tudi poslovil od življenja, ni bil le slikar, ampak tudi grafik in arhitekt. Skupaj z Wolfom Huberjem, Jörgom Breujem st. in Augustinom Hirschvoglom ga štejemo med predstavnike t. i. Donavske šole, kot poimenujemo skupino slikarjev prve tretjine 16. stoletja, ki se je posvečala predvsem slikanju krajine, zlasti tiste v dolini Donave.
Albrechta Altdorferja, po vsej verjetnosti sina Ulricha Altdorferja, najdemo v virih omenjenega leta 1505, ko je postal meščan Regensburga. Leta 1519 je postal mestni svetnik, leta 1526 pa mestni stavbenik. V svojem življenju je večkrat obiskal Dunaj.

Prva čista krajina v oljni tehniki
Svoje slikarstvo je snoval na dosežkih italijanske umetnosti, pa tudi predstavnikov severne renesanse, predvsem Albrechta Dürerja. Svoje krajine je sprva snoval kot kuliso sakralnim in drugim prizorom, nato pa so se začele figure že tako majhnih dimenzij vse bolj umikati, dokler ni ostala samo še krajina. Prav njegova Krajina z mostom iz let 1518-1520, ki jo hranijo v londonski Narodni galeriji, velja za prvo čisto krajino v oljni tehniki. Krajine je pogosto upodabljal tudi v tehniki risbe ali akvarela.

Velika bitka Aleksandra Velikega
A njegova najbrž najbolj znana slika sodi k historični motiviki in zato ne preseneča, da jo prepoznamo z naslovnic zgodovinskih knjig. Gre za veličastno upodobitev Aleksandrove bitke, ki jo je leta 1529 naročil bavarski vojvoda Vilijem IV. Množico vojakov, ki jim je poveljeval Aleksander Veliki, in tistih z perzijskim kraljem Darejem na čelu, je Altdorfer upodobil s ptičje perspektive. Za morjem oklepov in sulic se tako ponuja sijajen razgled na sredozemsko krajino, med drugim Ciper in obale Egipta. Natanko v središču kompozicije se nahaja zmagoviti Aleksander na svojem konju, ki sledi bežečemu Dareju v kočiji. Zmešnjavo na bojišču pa odsevajo tudi oblaki na nebu, kar še dodatno poudarja dramatičnost dogodka.
Sliko Aleksandrove bitke hranijo danes v münchenski Alte Pinakothek, kjer domuje tudi lepo število drugih Altdorferjevih del, med drugim Krajino s sv. Jurijem, upodobitvijo Suzanine zgodbe z arhitekturno kuliso in Krajino reke Donave z gradom Wörth v ozadju, ki je ena prvih natančnih topografskih upodobitev krajine z resnično obstoječo arhitekturo, nekaj kar bo pozneje - zlasti v romantičnem slikarstvu – postalo nekaj običajnega.

Maja Kač
maja.kac@rtvslo.si










Albrecht Altdorfer: Počitek Sv. družine na begu v Egipt, 1510.
Albrecht Altdorfer: Kristusovo vstajenje, 1518.
Albrecht Altdorfer: Križanje, okoli 1520.
Albrecht Altdorfer: Marijino rojstvo, 1525.
Albrecht Altdorfer: Suzana med kopeljo in kamenjanje starcev, 1526 (Alte Pinakothek, Münchhen).
Albrecht Altdorfer: Aleksandrova bitka/Bitka pri Isu, 1529.
Albrecht Altdorfer: detajl slike Aleksandrova bitka/Bitka pri Isu, 1529.
Albrecht Altdorfer : Krajina z mostom, 1518-1520,