Degas popelje gledalca s svojimi deli v svet visoke družbe. Foto:
Degas popelje gledalca s svojimi deli v svet visoke družbe. Foto:
Vaja v operi
Degasova odmaknjenost od ljudi je le zaostrila njegove silne zmožnosti opazovanja sveta okoli sebe.
Edgar Degas: Mala plesalka pri 14 letih
Okoli leta 1881 je Degas motiv baletke prenesel tudi v kiparsko tehniko, pri tem pa mu je kot model služila mlada plesalka Marie van Goethem.

Njegova dela pritegnejo pozornost predvsem zaradi drugačne problematike, ki je zaposlovala umetnika. Gre zlasti za vprašanje svetlobe, saj slikarja ne zanima svetloba na odprtem, ampak raziskuje na svojih delih predvsem svetlobo v interjerju - bodisi naravno bodisi umetno svetlobo. Umetnik, ki se je ves čas najbolj upiral označbi impresionizma, se prav na tem mestu tudi najbolj loči od impresionistov, saj njih tovrstna svetloba kaj dosti ne zanima.

Vendar pa, čeprav dajejo Degasove slike občutek neposredne resničnosti, prizori, kot sta Baletna šola ali Vaja v operi, niso bili naslikani na samem kraju, ampak so rezultat zlitja posameznih študij. Umetnik pri komponiranju ni toliko sledil resničnosti prizora, ampak bolj svojim osebnim interesom. Njegovo brezobzirno pretanjšanje resničnosti pa ni služilo izboljšanju, ampak je z njim želel zajeti bistvo podobe.

Igra barv v protisvetlobi
Na sliki Baletna šola, ki jo je Degas (1834-1917) naslikal med letoma 1871 in 1874 in jo danes hranijo v pariškem Musée d'Orsay, raziskuje umetnik barve v močni protisvetlobi. Slikar se postavi v temen kot in od tam opazuje igro svetlobe, ki se odvija na figurah in v prostoru pred njim. Na sliki opazimo tudi v njegovem delu precej pogost motiv starejše figure, ki se opira na palico. Gre za kontrast, ki ga v zahodnoevropski likovni umetnosti spremljamo že od renesanse naprej, in sicer kontrast med starostjo in mladostjo.

Vpliv fotografije in japonskega tiska
Motivika baletk je slikarju ponujala ogromno gradivo izurjenega in strogo nadziranega gibanja. Sicer pa sta imela na Degasovo umetnost vpliv predvsem nova fotografska veda in japonski barvni tisk, ki ga je navduševal s svojimi nepričakovanimi koti, v katerih se odpirajo pogledi, s kompozicijami brez središč in z uporabo neposlikanega prostora, ob tem pa tudi z navidezno nenačrtnostjo.

V bretonski plemiški družini rojeni umetnik je sicer prijateljeval s sodobniki impresionisti, vendar pa je hkrati celo življenje ostajal od njih odmaknjen, izogibal pa se je tudi stikov z večino ljudi. Prav ta odmaknjenost pa ni le zaostrila njegovo zmožnost opazovanja, ampak tudi sposobnost, da z nekaj črtami zajame določeno gibanje ali kar cel prizor.

Maja Kač