Znan je po veliki čutnosti in poetičnosti svojih skladb z močno intimno noto. Vpeljal je tudi mnoge novosti, med drugim je prvi pisal balade in scerze kot samostojne enote, poskrbel pa je tudi za vrsto inovacij v klavirski sonati, valčku, nokturnu, etudi, impromtuju ter preludiju.

Že kot otrok klavirski genij
Fryderyk Chopin se je rodil 1. marca 1810 v poljski vasi Želazowa Wola v glasbeni družni poljski materi in francoskemu očetu, že v mladih letih pa so ga imeli za velikega genija v igranju klavirja. Že zelo zgodaj je imel tudi lastne nastope, zaradi česar so ga primerjali z Mozartom in njegovim sodobnikom Beethovnom. Tako je že pri enajstih nastopil za ruskega carja Aleksandra I., ki je bil na obisku v Varšavi, že pred tem pa je napisal svoje prve skladbe.

Pri trinajstih je začel obiskovati varšavski licej, pri petnajstih pa je že veljal za najboljšega pianista v mestu. Chopinov uspeh mu je odprl vrata Zahodne Evrope. Kmalu zatem ko je bil ravno na Dunaju, se je začela novembrska vstaja proti Rusom leta 1830, ki pa se je ni udeležil.

Pariz: Prek salonov do vodilnih umetnikov
Naslednje leto, po zadušitvi vstaje, je odšel v Pariz, kjer se je začel preživljati s poučevanjem klavirja, imel pa je tudi nekaj lastnih nastopov. Čeprav je bil zagrizen domoljub, je uporabljal francosko različico svojega imena v želji, da bi postal francoski državljan, saj se ni želel več zanašati na dokumente imperialne Rusije.

Njegovo igranje klavirja ni bilo primerno za velike dvorane, prijateljstvo s premožno bankirsko družino Rotschild pa mu je odprlo vrata v mnoge zasebne salone, kjer je prišel najbolj do izraza. V tem času je sklenil prijateljstva z mnogimi vodilnimi umetniki tistega časa, med drugim tudi z Berliozom, Lisztom, Bellinijem, Mendelssohnom, Heinejem in Delacroixom.

George Sand do konca
Ljubezenske zgodbe je večinoma pletel s poljskimi ženskami, leta 1836 pa je spoznal pisateljico George Sand, s katero je imel burno razmerje. A zdravje je bilo z leti vedno slabše. Presahnila je tudi njegova popularnost, v zadnjih mesecih pa še denar. 17. oktobra 1849 je tako zaradi kronične tuberkuloze umrl. Pokopan je na pariškem pokopališču Pere Lachaise.

Čustveno nabit opus
V nasprotju z Mozartom ali Schubertom njegove skladbe niso nastajale zlahka. Ni bil hiperproduktiven, saj je ustvaril le do opusa 80, vsa dela pa so pisana za klavir. Ohranjenih je 230 zapisov, medtem ko se jih je nekaj iz njegovega zgodnjega otroštva izgubilo.

Njegov slog je nekakšna kombinacija posebne ritmičnosti ter pogoste uporabe kromatičnih postopov in kontrapunkta, pri čemer nastane posebej krhek zvok v melodiji in harmoniji. S klavirjem je tako želel znova poustvariti milino in eleganco petega glasu, ki bi šla onkraj vseh omejitev.

B. K.