David je bil mladenič, ki je s svojo hrabrostjo in iznajdljivostjo premagal precej grozljivejšega in na videz močnejšega nasprotnika, kot takšen pa je predstavljal simbol Firenc. Tudi Firence so se namreč na podoben način zoperstavljale svojim političnim nasprotnikom. V zibelki renesančne umestnosti, razpeti med papeško državo, Milanom in drugimi severnoitalijanskimi mesti, je takrat že vladala znamenita rodbina Medičejcev. Naročnik bronastega Davida pa ni bil nihče drug kot ustanovitelj rodbine in veliki patron umetnosti Cosimo Medičejski, tudi Donatellov zvesti pokrovitelj.

Nastavki kontraposta
Kip se kaže skozi izjemno eleganco, ki je nadomestila siceršnji Donatellov bolj naturalistični slog. Kipar se je pri kipu že začel poigravati s kontrapostom, ki je kmalu postal ena izmed značilnosti renesančne umetnosti, ki zaznamuje tudi poznejšega Verocchijevega Davida (1473-1475). Gre torej za kiparjevo težnjo posnemanja človekove naravne drže, ko ta ne stoji na obeh nogah, ampak prenese težo na eno nogo, nad katero je bok višji, rama pa nižja.

Zmagoslavje po boju
Kip, ki ga je pionir renesančnega kiparstva izdelal med letoma 1430 in 1432, od gledalca zahteva, da se sprehodi okoli njega, saj le tako lahko dojame skulpturo kot celoto. David je upodobljen v trenutku po boju, ko se z nogo zmagoslavno opira na premagančevo glavo. Prav tu se je umetnik tudi poigral s kontrastom med mladostjo in lepoto zmagovalca ter povsem premagano starostjo, ki daje delu močen dramatičen učinek.

Vrnitev samostojnega akta
Donatellov David velja tudi za prvi samostojni akt od antične umetnosti naprej. Neizbežen je erotični poudarek celote, ki je nenazadnje dosežen tudi z že omenjenim kontrastom med Davidom in Goljatovo glavo, ob tem pa tudi z Davidovim smehljajem in igrivo postavitvijo njegove leve noge. Erotični poudarki so toliko izrazitejši s hrbtne strani kipa, nekateri pa so delo razlagali z javno razglasitvijo Donatellove homoseksualnosti.

Od Donatella do Berninija
Naslednjega v seriji znamenitih Davidov je po Andrei del Verrochiu med letoma 1501 in 1504 v marmorju izdelal Michelangelo, ki je bibličnega junaka upodobil tik pred bojem, v trenutku duhovne kontemplacije. Bolj na telesno in fizično kontemplacijo pa se je pri svojem Davidu več kot stoletje pozneje (1623-1624) osredotočil baročni mojster Bernini.

Davidov kip je prvotno stal v Palazzo Medici-Ricardi, po izgonu Piera Medičejskega, pa je bil zaplenjen in postavljen na dvorišče Palazze della Signora. Danes je enega izmed vrhuncev Donatellve umetnosti mogoče občudovati v Bargellu.

Maja Kač