Proti tistemu, česar ne znamo povsem določno opredeliti, se namreč ne moremo boriti. Ne vemo, kako s tem ravnati. Tudi DJ-ji so neke vrste mejna kategorija. Nekateri se namreč suvereno razglašajo za umetnike, spet drugi skromno povedo, da le zabavajo ljudi z glasbo, ki so jo ustvarili drugi. Ta 'zmedenost' v opredelitvah dela DJ-ev je bila tudi eden izmed razlogov, da sem se odločila za pogovor s kolektivom nizozemskih DJ-jev, ki so v Ljubljano pripotovali na povabilo organizacijske ekipe festivala Trnfest.

Seveda bi lahko odnos do DJ-janja preverjala tudi pri domačih DJ-jih, pa se za akcijo kar nekako nisem mogla odločiti. Obotavljanja je bilo konec v trenutku, ko sem na programu Trnfesta 2006 prebrala ime Naald & Kraak (povsem pravilno izgovoriti ga seveda ne znam, saj brez nekaj ur osnovnega tečaja flamščine prav noben Slovenec ne zna pravilno 'zategniti' podaljšanih vokalov). Zvenelo je nekako pravljično in prav nič ni bilo podobno imenom, ki si jih sicer radi nadenejo DJ-ji in ki dajejo vtis, da se želijo DJ-ji vzpostaviti za glasnike prihodnje robotizirane dobe ali pa se celo postaviti ob bok različnim mitološkim bitjem.

Poleg imena, ki se nanaša na gramofonsko iglo in prasketajoč zvok, ki ga drseč po vinilni plošči ustvarja igla, sta se mi zdeli zanimivi tudi 'ustavni' načeli skupine, ki zapovedujeta vrtenje glasbe izključno z vinilnih plošč in predvajanje glasbe iz 50., 60. in 70. let. Ti načeli sem si namreč pojasnila kot dokaza močne načelne drže, pogumnega zoperstavljanja komercializaciji in priseganja na sledenje lastni poti. Ker so te prvine osebnosti precej redek 'naravni in družbeni pojav', je njihov obstoj v četverici DJ-jev iz Utrechta zares veljalo preveriti.

Na začetku naj vam ponudim priložnost za malo samopromocije. Ste le eden izmed kolektivov DJ-jev, katerih nastop je bil vključen v program Trnfesta 2006, pa tudi na Nizozemskem imate verjetno veliko konkurenco. Zakaj naj bi se torej ljudje odločili za obisk prav vašega nastopa? Kaj je tisto v vašem nastopu, zaradi česar ste drugačni (morda boljši?) od drugih DJ-jev?

Pri naših nastopih ne gre le za glasbo. Prostor, v katerem poteka večer, vedno okrasimo, ljudem, ki pridejo, ponudimo koktajl, del naših večerov so tudi frizerji, ki vam brezplačno naredijo pričesko v slogu 50. ali 60. let, postavimo pa tudi stojnico z oblačili iz tega obdobja. Skušamo narediti zabavo s celovitim konceptom.

Naše zabave v Utrechtu so posebne tudi zato, ker skušamo ohraniti čim nižje cene. Sprejetje evra je bilo prava katastrofa, vse se je zelo podražilo. Zato skušamo zaračunavati, kolikor je le mogoče nizko vstopnino, in ponuditi pivo po čim nižjih cenah. Skušamo torej narediti večere, po koncu katerih ljudje ne bodo imeli občutka, da so jih oropali.
Ena izmed stvari, ki nas moti pri klubih, so tudi varnostniki (saj veste, opice na vratih). Ti niso nič kaj dobra dobrodošlica gostom. Ne zdi se nam primerno, da na vratih stoji 'stražar' in opazuje, ali imate prave čevlje za vstop v dvorano, zato na naših večerih varnostnikov ne boste našli.

Zakaj ste se pravzaprav odločili za predvajanje stare glasbe?

Na Nizozemskem je zelo veliko DJ-večerov, a večina DJ-jev vrti le elektro in hiphop (ta je na Nizozemskem zelo priljubljen). V našem mestu Utrechtu smo pogrešali staro glasbo iz 50. in 60. let. Smo skupina zbirateljev stare glasbe in skušamo najti zapise te glasbe na starih sedeminčnih vinilnih ploščah. Ker nismo mogli nikjer plesati na glasbo, ki jo imamo radi, smo se odločili, da zabavo organiziramo kar sami. In postalo je očitno, da je stara glasba všeč presenetljivo velikemu številu ljudi. In zabave so postale precej priljubljene.

Ko ste že ravno omenili priljubljenost vaših zabav. Predpostavimo, da večine radijskih postaj ne bi vodila le želja po zaslužku in bi vrtele več stare, morda celo več stare in neznane glasbe. Menite, da bi se mladi navdušili za to glasbo ali pa je ta glasba preprosto prestara, da bi se lahko današnja mladina v njej našla?

Mislimo, da je ta glasba še vedno aktualna. Na naše zabave prihaja veliko ljudi in predvsem veliko mladih ljudi. Res pa je, da je poslušanje glasbe nekaj drugega kot obiskovanje zabav, kamor prideš tudi zaradi pogovora, spoznavanja novih ljudi in plesa. Tako pridejo tudi ljudje, ki imajo sicer radi elektro ali rock.

Pomembno je tudi, da je glasba iz 50. in 60. let eden izmed virov navdiha za sodobno glasbo. Na primer del ene izmed skladb Beyonce je 'ukraden' iz stare funk pesmi. Številne pesmi so bile predelane ali pa sodobni glasbeniki iz njih 'odtrgajo' del in ga na novo uporabijo. Na naših zabavah je zato tudi zanimivo videti ljudi, ki v starih pesmih prepoznavajo odlomke, ki jih lahko slišijo v delu trenutno priljubljenih izvajalcev. Lep primer je na primer skladba Mais Que Nada, ki jo je napisal brazilski glasbenik Sergio Mendes, letos pa so jo priredili Black Eyed Peas in je trenutno na lestvici 40 najbolj prodajanih singlov na Nizozemskem.

Celo sami DJ-ji pogosto različno opredeljujejo svoje delo. Kako vidite svoje delo vi? Ste umetniki ali predvsem 'zabavljači' ljudi?

Mi smo pač DJ-ji, ki vrtijo plošče. Ne 'scratchamo' ali 'samplamo', le predvajamo glasbo. Stara glasba nima stalnega ritma, kot ga ima elektronska, zato je ne morete 'zmiksati'. Ni mogoče v neskončnost ponavljati predvajanja določenega segmenta, kot je to možno pri elektronski glasbi.

Seveda pa vedno skušamo načrtovati večer. Včasih sta na odru dva DJ-ja hkrati in vsak mora izbrati skladbo, ki se dobro vklopi v koncept, ki ga je drugi DJ zastavil z izborom prejšnje skladbe. Ker pa ne ustvarjamo svoje glasbe, še vedno mislim, da nismo umetniki. Seveda pa lahko kateri izmed drugih članov misli drugače.

Iz zadnjega dela zaodrja se zasliši …

Seveda smo umetniki. Zabavamo ljudi. Smo kreativni. Izbiranje pesmi je kreativno. Nismo sicer ustvarili glasbe, a smo kreativni. Zagotovo smo umetniki.

Ker predvajate glasbo izključno s starih vinilnih plošč, me zanima, ali ste med tistimi, ki menijo, da je glasba brez 'praskljanja' in rahlega škripanja brezdušna? Je morda glasba, predvajana z zgoščenk, preveč 'sterilna'?

Pri vinilu ne gre le za kakovost zvoka. Danes lahko vsak predvaja glasbo z mp3-jev. Gre predvsem za iskanje starih vinilk v 'zakotnih' trgovinah ali celo v skednju na kakšni stari kmetiji, kjer lahko odkriješ zares dobro 30 ali 35 let staro skladbo. Ko potem predvajaš to skladbo in vidiš ljudi, ki plešejo, je občutek zares dober.

Seveda pa je pomembna tudi kakovost glasbe. Stari način snemanja je omogočil bolj poln zvok, kot ga lahko proizvede zapis na zgoščenki. Zato je poslušanje glasbe z vinila prijetnejše kot s CD-jev. Poleg tega je bil način dela v studiih nekoč drugačen kot danes. Ljudje so se zabavali in to delovno vzdušje lahko ob poslušanju glasbe še danes prepoznaš.

Izbirate glasbo iz zares številnih žanrov (funk, r'n'b, džez, soul, ska, bogaloo, latin rock'n'roll, …). Je morda vsak izmed vas 'strokovnjak' za nekaj žanrov ali vsi vrtite vse?

Vsi predvajamo vse žanre. Je pa res, da vsak izmed nas še posebej dobro pozna določeni žanr.

Ali med nastopom opazujete goste, skušate ugotoviti, katera glasba jim je še posebej všeč oziroma jih pripravi do plesa, in potem predvajate več te glasbe?

Ja, še posebej včeraj, ko nismo vedeli, na katero glasbo se bodo Slovenci najbolje odzvali, smo malo poskušali. Včasih pa tudi vemo, da bo prišla skupina, ki še posebej obožuje določen slog glasbe in se potem že pred nastopom pripravimo, da bomo vrteli več te glasbe.
In na katero glasbo so se obiskovalci vašega prvega nastopa v Sloveniji najbolje odzvali?

Na beat in rock'n'roll iz 60. let. In celo na ''jive'' so plesali zares dobro. Zdi se mi, da imajo Slovenci radi rock. Kar je zares fino. Pri nas v Utrechtu pride glasba z glasnimi kitarami na vrsto šele proti koncu noči, saj vemo, da bodo na to glasbo plesali šele po popitih nekaj pivih. Zato smo bili včeraj tudi presenečeni.

Lahko naštejete nekaj izvajalcev, za katere obiskovalci vaših nastopov pričakujejo, da jih bodo slišali?

Če želite malo bolj znane izvajalce, naj omenimo The Spencer Davis Group, Nancy Sinatra, Elvis Presley (očitno imajo člani kolektiva Naald & Kraak do 'kralja' rock'n'rolla različen odnos, saj dva ob omembi njegovega imena nekoliko zavijeta z očmi, op. P. B.), James Brown, Fats Domino, The Ventures, The Three Degrees, Temptations, Rolling Stones, seveda tudi Beatli …

Prvega avgusta je MTV praznoval 25 let. Ker prisegate na staro glasbo, me zanima vaš pogled na vpliv MTV-ja na razvoj popularne glasbe.

Ta vpliv je izjemen. MTV lahko skupino 'ustvari' ali pa jo uniči. Način, na katerega to počne, pa mi ni najbolj všeč. Predvajati eno pesem 20-krat na dan … Uf. Ampak v tem trenutku bi lahko rekli, da ima svetovni splet še večjo moč kot MTV. Arctic Monkeys na primer so zasloveli, ne da bi sploh izdali album. Vpliv spleta v primerjavi z MTV-jem je velik tudi zato, ker MTV – tako je vsaj na Nizozemskem, ne vem, kako je pri vas – sploh ne predvaja več veliko glasbe. Več je oddaj o življenjskem slogu in resničnostnih šovov.

Ko že omenjam MTV, me zanima, ali poslušate tudi trenutno priljubljeno glasbo in katere od sodobnih izvajalcev cenite?

Queens of the Stone Age, francosko skupino Nouvelle Vague, ki uspešnice iz 80. let na novo posname v slogu bossa nove … Imamo precej široko zanimanje za glasbo, tako da so nam všeč tudi White Stripes, Arctic Monkeys, zares dober je novi Beckov Album in dobro dela Nerd. Včasih najdemo tudi sodobnega izvajalca, ki zveni, kot da bi bil iz 60. let in njegove pesmi potem tudi zavrtimo na naših nastopih. Tudi ko to glasbo zavrtimo, nihče ne ve, da pesmi niso nastale v 50. ali 60. letih. Na Nizozemskem imamo skupino Lefties Soul Connection, ki ustvarjajo 'surovi' stari funk, in vsi mislijo, da je to glasba iz 50. let.

Danes tudi 80. leta že veljajo za retro. In so spet izjemno priljubljena. Ste kdaj razmišljali, da bi tudi glasbo tega obdobja vključili v svoje nastope?

O tem smo govorili na začetku. A potem smo sklenili, da je bolje biti izviren in 80. leta prepustiti drugim. V Utrechtu je veliko DJ-jev, ki vrtijo prav 80. leta, tako da ni težko najti kluba, v katerem bi lahko plesali na 80. leta, pa tudi mi sami imamo 50. in 60. veliko raje kot 80. Včasih pa si vendar 'izposodimo' tudi kakšno pesem iz 80., saj je takrat nastalo dosti dobre ska glasbe. Takšna je na primer skupine The Jam. Tako da lahko na večer zavrtiš tudi eno takšno skladbo.

Ko sem, misleč, da sem izvedela bolj ali manj vse o njihovem delu, nameravala končati pogovor, je četverica iz Utrechta razkrila še eno posebnost svojih večerov. Ustvarjanje novih parov. Drugače kot na zabavah z elektronsko glasbo, mladi na večerih kolektiva Naald & Kraak pogosto plešejo v parih. Pa tudi med 'solističnimi' plesalci je več komunikacije kot na techno, house in podobnih zabavah. Ustvarjajo se nova poznanstva in menda – tako vsaj zatrjujejo Naald & Kraak – lahko na koncu vsakega njihovega večera najdeš šest ali sedem novih parov. Morda bi torej veljalo ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki naj bi se spopadalo s težavo nizke rodnosti, predlagati organizacijo zabav z glasbo 50. in 60. let. Uspeh seveda ni zagotovljen, a poskusiti ne bi bilo greh.

P. B.