Oglas
Slavni avstrijski skladatelj je zaslužen za glasbo številnih koncertov, ki so potekali po celem svetu ali v letu 2006, Avstrijci pa so se slavnemu rojaku poklonili tudi z objavo celotnega njegovega opusa na spletu. Tudi Slovenci imamo svojega velikega moža, od čigar rojstva je letos minilo četrt tisočletja; pred 250 leti se je rodil Anton Tomaž Linhart, v čigar čast je bilo pripravljenih več prireditev, vseh pa ni bilo mogoče izpeljati. Zaradi najdb v Graščini v Radovljici, kjer naj bi razstavo o prvem slovenskem dramatiku odprli že 11. decembra letos, se je postavitev zavlekla in bo tako slovesno tudi na 251. obletnico Linhartovega rojstva.
Simona Gregorčiča, ki je kot prvi Slovenec dobil tudi svoj spomenik v Gorici, Antona Aškerca, Dragotina Ketteja, Ljube Prenner in Antona Trstenjaka, medtem ko svet ni pozabil niti na obletnice Dmitrija Dmitrijeviča Šostakoviča, Paula Cezanna, Samuela Becketta, Henrika Ibsena, Rembrandta in Sigmunda Freuda.Trije dnevi brezplačne kulture
Ob mestih, ki so se spominjala mojstrov najrazličnejših umetnosti, je za bogato kulturno ponudbo skrbelo grško mesto Patras, ki se je v anale evropskih kulturnih prestolnic vpisalo ob letnici 2006, sledila pa mu bosta Luxemburg in Sibiu. Po evropskem zgledu je svoje glavno mesto kulture izbral tudi islamski svet, kjer je za dovolj umetnosti na enem mestu skrbelo iransko mesto Fahan. Vsaj tri dni v letu - na dan Prešernovega rojstva in smrti ter na poletno muzejsko noč - se nad kulturno ponudbo ni bilo mogoče pritoževati niti v Sloveniji.
Najvišje časti deležna Godina in Dekleva
Obletnico Prešernove smrti vsako leto zaznamuje podelitev Prešernove nagrade in nagrad Prešernovega sklada. Najvišje kulturno priznanje v Sloveniji sta leta 2006 prejela režiser Karpo Godina ter književnik in urednik Milan Dekleva, znano pa je že tudi, da ju bosta prihodnje leto nasledila igralec Radko Polič - Rac ter skladatelj in pianist Janez Matičič, ki je tako kot jezikoslovec Jože Toporišič letos obhajal visok življenjski jubilej - 80 let. Na predvečer kulturnega praznika so se letos nagrad Prešernovega sklada veselili kipar Mirko Bratuša, pianist Bojan Gorišek, igralka Nataša Barbara Gračner, pisatelj Milan Kleč, lutkovni ustvarjalec Silvan Omerzu in pesnica Maja Vidmar.
Književniki v analih
Dekleva je bil v središču še ene podelitve nagrad - kot dobitnik kresnika je na Rožniku letos prav on prižgal kres. Desetnica za najboljše mladinsko delo preteklega leta je šla v roke Janji Vidmar, medtem ko je večernico za najboljše otroško ali mladinsko delo prejel Dušan Dim. Veronikino nagrado je prejel Ervin Fritz, drugo pesniško nagrado, Jenkovo, pa so podelili Josipu Ostiju in Miklavžu Komelju. Drago Jančar je letos že tretjič dobil nagrado Marjana Rožanca. Društvo slovenskih pisateljev je Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika podelilo Gorazdu Trušnovcu, Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa Sovretovo nagrado Vlasti Pacheiner Klander in Jani Unuk.
Nobelova nagrada turškemu pisatelju
Slovenske književnike je nagrajevala tudi tujina. Aleš Šteger si je z makedonskim književnikom Jovanom Strezovskim razdelil nagrado književno žezlo, francoska akademija pa je Brini Svit za roman Odveč srce podelila nagrado Mauricea Genevoixa. Tudi sicer so slovenski književniki in prevajalci stopali v korak s smernicami svetovne književnosti, saj smo med drugim le nekaj dni po razglasitvi novega Nobelovega nagrajenca za književnost, turškega pisatelja Orhana Pamuka, dobili dva prevoda njegovih del. Literatura pa je letos dobila še eno nagrado - Britanci so prvič podeljevali nagrado za najboljše bloge, izdane v knjigi. Z zapisi o zapletenem kuhanju po receptih jo je osvojila Američanka Julie Powell.
Grass razburil Nemčijo, Ana Jud pa Slovenijo
Na slovenskem knjižnem trgu sta letos vihar ob prevodu predzadnjega iz serije o Harryju Potterju povzročila Janez Drnovšek in Ana Jud, predvsem Evropo je s priznanjem, da je služil v SS-u, pretresel Günther Grass, v svetu pa je duhove še vedno buril Dan Brown, ki je na sodišču dokazal, da njegova Da Vincijeva šifra ni plagiat. Tako kot številne druge knjige je Brownovo uspešnico v slovenščini mogoče prebirati tudi v broširani izdaji. Kljub tej možnosti je večina Slovencev še vedno prepričana, da so knjige pri nas predrage, vendar pa jim ob uvedbi napovedane 20-odstotnega DDV-ja grozi podražitev, zaradi česar je 16.000 Slovencev podpisalo peticijo o uvedbi ničelne stopnje DDV-ja na knjige, čemur pa nasprotujejo nekateri založniki.
Težko pričakovani filmi
Številne knjige zaživijo tudi na velikem platnu. Letos najbolj znana je bila prav Da Vincijeva šifra, med filmi, o katerih se je prelilo največ črnila, pa so bili še najnovejši James Bond, nadaljevanje Prvinskega nagona, Piratov s Karibov, Supermana in Misije: nemogoče, popolnoma svež Borat ter World Trade Center in United 93, filma, ki se sprašujeta o 11. 9. 2001.
Slovenski filmski koluti se uspešno vrtijo po svetu
Pot po svetu so nadaljevali tudi slovenski filmi. Bera nagrad se je letos še povečala za film Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča, ki je tudi uradni slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. Film je med drugim prejel nagrade v Hanski Mansijsku v Rusiji, Setubalu na Portugalskem, Paliču v Srbiji, Pecsu na Češkem in Varšavi na Poljskem. Slovenski cineasti so se razveselili novice o zmagi filma Delo osvobaja Damjana Kozoleta, ki je bil na mednarodnem filmskem festivalu v Valencii v Španiji razglašen tudi za najboljšega režiserja, dobra novica pa je med drugim prišla tudi s sarajevskega filmskega festivala, na katerem so za najboljši kratki film razglasili Sretan put, Nedime Marka Šantića.
Usodna nesreča boljša kot kavboja
Po podelitvi oskarjev se je močno povišalo število gledalcev Usodne nesreče režiserja Paula Haggisa, dobitnika nagrade za najboljši film, medtem ko je Ameriška akademija favorizirani Gori Brokeback, ki je dobila že zlati globus za najboljši film, in Angu Leeju podelila oskarja za najboljšo režijo. Evropska filmska akademija pa je presodila, da je najboljši evropski film leta Življenje drugih Floriana Henckela von Donnersmarcka. V Berlinu, kamor je kot vzhajajoča zvezda odletela tudi Iva Krajnc, so za najboljši film razglasili Grbavico Jasmile Žbanić, v Cannesu, kjer je evropski talent uradno postal Blaž Kutin, filma Kena Loacha Veter, ki trese ječmen, v Benetkah pa Tihožitje, ki ga je posnel Džja Džangke. Velikim trem evropskim festivalom se namerava pridružiti tudi rimski, ki je letos potekal prvič, vendar pa na njem nagrade niso bile v ospredju.
Kratki stiki vžgali na Obali
Z nagradami se je na Festivalu slovenskega filma dodobra okitil drugi film Janeza Lapajneta Kratki stiki, ki je ob vesni za najboljši film prejel še osem nagrad, nagrado Metoda Badjure pa so izročili režiserju Petru Zobcu. Na Liffu so gledalci nagradili Zajtrk na Plutonu Neila Jordana, žirija pa 1 : 1 režiserke Annette K. Olesen. Velik dogodek za ljubitelje sedme umetnosti je bilo tudi odprtje prenovljene dvorane Slovenske kinoteke, ki je 10 let delovanja praznovala s svetovno premiero restavriranega filma Metropolis.
Evrosong z revolucijo na sever
Eden prvih večjih glasbenih dogodkov leta je bil Slovenski radijski festival, na katerem je nagrado za hit leta po izboru občinstva prejel Jan Plestenjak za skladbo Iz pekla do raja, med nagrajenci pa je bila tudi Neisha, ki je bila ob Siddharti nominirana tudi za nagrado MTV Adria, ki pa letos ni romala v Slovenijo. Tudi zmaga na Evrosongu ne - na največjem evropskem glasbenem tekmovanju je Slovenijo zastopal Anžej Dežan s pesmijo Plan B, ki pa se ni uvrstil v finale, v katerem so prepričljivo zmagali finski hardrockerji Lordi. Slovenska popevka je postala pesem Belo nebo Damjane Kenda Hussu in Patrika Grebla v izvedbi Anike Horvat, na Obali pa je drugič zapored na Melodijah morja in sonca zmagal Domen Kumer, tokrat s popevko Banana. Tudi na podelitvi grammyjev večjih novosti ni bilo; za zmagovalce so obveljali U2, ki so prejeli pet nagrad.
Glasbeniki, ki nas niso obšli
U2 so nadaljevali tudi svetovno turnejo, poklicno pa so po svetu potovali med drugim tudi Pearl Jam, Red Hot Chilli Peppers, Rolling Stones, ki so poskrbeli za odpovedi koncertov zaradi padca s palme, a koncertirali tudi pred milijonom poslušalcev, Madonna, George Michael in Robbie Williams. Omenjenih v Slovenijo ni bilo, zato pa so nas obiskali Dunajski simfoniki, Lou Reed, Simple Minds, Depeche Mode, Sisters of Mercy, Randy Newman, Simply Red, Al Di Meola in Bryan Adams. Po Evropi so se spet podali tudi člani skupine Laibach, ki predstavljajo svoj novi album Volk, medtem ko predstavitev za Slovenijo načrtujejo za naslednje leto, "samo" po nekdanji Jugoslaviji pa koncertirajo obujene legende - Buldožerji in Leb i sol.
Ves svet je oder ...
Koncerti so skoraj po pravilu že velik šov, tega pa je včasih mogoče videti tudi v gledališču. Tako je v kopodukciji Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice nastala "prva balkanska opera" - Bakhantke v režiji Vita Tauferja. Edward Clug je prvič združil glasbenike in plesalce obeh slovenskih operno-baletnih gledališč, da je zgradil Arhitekturo tišine, SNG Drama Ljubljana pa je bila na meji zmogljivosti s postavitvijo Ane Karenine. Ponovno je zaživel tudi Krst pod Triglavom, ki jo je režiral Dragan Živadinov, sodelovali pa so tudi člani drugih enot NSK-ja, na slovenski gledališki oder pa se je za en večer vrnil tudi Tomaž Pandur, ki je režiral predstavlo Tesla Electric Company.
Prstan si je nataknil Peter Ternovšek
V Mariboru so ocenili, da je predstava Fragile! po besedilu Tene Štivičič, v režiji Matjaža Pograjca in izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča najboljša predstava Borštnikovega srečanja, kjer so Borštnikov prstan podelili Petru Ternovšku. Na Dnevih komedije je pri žiriji slavila produkcija mariborske Drame Ti nori tenorji, gledalce pa je najbolj navdušila produkcija domačega odra Spustite me pod kovter, gospa Markham. Na Tednu slovenske drame so Grumovo nagrado četrtič podelili Matjažu Zupančiču, Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije je šla ustvarjalcem Epa o Gilgamešu iz Slovenskega mladinskega gledališča, občinstvo pa je za najboljšo predstavo izbralo Zafrkon Borisa Kobala in Sergeja Verča v izvedbi KUD-a Pod topoli.
Uživanje ob ilustracijah Marjance Jemec Božič
V letu 2006 je bilo pestro tudi dogajanje na likovnem prizorišču. Rojstni dan slovenske države je s posebno razstavo počastil Muzej novejše zgodovine. Nedaleč od njega, v Tivoliju, se je bilo poleti mogoče sprehajati med fotografijami Matjaža Krivica, ki je vabil med svetišča sveta. Med bolj nenavadnimi razstavami je bil poleti Muzej prekinjenih ljubezni, ki je prišel na gostovanje iz Zagreba, dovolj zanimanja je bilo za razstavo Irwinov Svoji k svojim v Mali galeriji. Ljubitelji ilustracije so lahko radovednost napasli ob razstavi Bienale slovenske ilustracije, na katerem so za življenjsko delo nagradili Marjanco Jemec Božič. Leto 2006 je bilo prelomno tudi za Tommo Abts, ki je postala prva ženska dobitnica britanske Turnerjeve nagrade, zapomnila pa si ga bosta verjetno tudi Martin Bricelj in Žiga Aljaž, ki sta se s tekmovanja Europrix Top Talent Awards (TTA) na Dunaju vrnila z nagrado.
Plečnik po Evropi
Slovenska umetnost je bila na obisku tudi v tujini. Na beneškem arhitekturnem bienalu, na katerem so nagrado za življenjsko delo podelili Richardu Rogersu, so slovenski razstavljavci vabili s Formulo Nove Ljubljane; sestavila jo je avtorska skupina Tomaž Brate in Sadar Vuga arhitekti. Na praškem gradu so odkrili spomenik Jožetu Plečniku, ki je delo arhitektke Vladimire Bratuž, decembra pa so se lahko s Plečnikovo dediščino spoznavali tudi v Krakovu na Poljskem.
Po svetu se išče 170.000 umetnin
Galerije so se znašle v središču pozornosti tudi ob novicah o rekordnih zneskih, plačanih za umetnine, ali o krajah umetniških del. Najbolj so bili pretreseni v ruskem muzeju Ermitaž, iz katerega je skozi leta izgInilo več kot 200 artefaktov, ki so se pridružili okoli 170.000 ukradenim umetninam. Vsaj dve pa sta se vrnili v prave roke - Munchov Krik in Madonna sta spet na varnem. Prav tako razveseljivo je bilo slišati novice o obnovi fresk v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja, obnovi bolnice Franja, SNG-ja Maribor in kopiji Robbovega vodnjaka, medtem ko bo treba na podobne novice o portoroškem hotelu Palace in ljubljanski Operi še počakati. Do konca obnove Opere ta ustanova med drugim gostuje tudi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Simoniti ostal minister
Več težav imajo različni umetniški centri po Sloveniji. Na Metelkovi so po letih razprav podrli Malo šolo, a na njenem mestu že stoji Osnovna šola, na Goričkem so iz Art Centra deložirali devet umetnikov, popolnoma brez težav pa niso niti ustvarjalci v nekdanji tovarni Rog. Sredi težav se je manj kot dve leti po postavitvi za ministra za kulturo znašel tudi Vasko Simoniti, ki ga je doletela prva interpelacija v vladi, a je po zaupnici ostal na svojem položaju.
Poslovili so se ...
Konec leta je čas tudi za ugotovitev, koga v naslednjem pregledu leta ne bo več mogoče naštevati med avtorji novih umetnin ali protagonisti, ki so kako drugače vplivali na umetnost in kulturo. V letu 2006 so se med drugim poslovili prva poklicna snemalka v Sloveniji Veka Kokalj, ena največjih dam zlatega obdobja slovenske popevke Majda Sepe, eden vodilnih umetnikov abstraktnega eskpresionizma Karel Appel, skladatelj Vinko Štrucl, režiser Boštjan Hladnik, umetnostni zgodovinar in konservator Nace Šumi, producent Aaron Spelling, televizijski voditelj Rudi Carrell, utemeljiteljica sodobnega slovenskega jezikoslovja Breda Pogorelec, arhitekt Miloš Bonča, italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci, baletni plesalec in koreograf Pino Mlakar, starosta slovenskih književnih prevajalcev Janko Moder in eden izmed njegovih naslednikov Vasja Cerar, režiser in zadnji dobitnik oskarja za življenjsko delo Robert Altman ter ena najvidnejših slovenskih pevk resne glasbe, sopranistka Irena Baar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje