Nada Muminovič, ki z ekipo sodelavcev prireditev kroji vse od prvih razpisov pa do končne izvedbe, priznava, da je pred nedeljskim spektaklom kar malo na trnih. Čeprav je slišala vseh 107 pesmi, s katerimi so se različni izvajalci skušali prebiti v finale, pa se za svojega favorita (še) ne more odločiti - za to izjavo pa morda tiči tudi kanček pragmatizma, saj se gospa Mumanovič, ki pogosto organizira glasbene prireditve, zaveda, da mora z vsemi finalisti v odštevanju do Eme sodelovati brez zapletov.

Glasovanje v treh korakih - prostora za taktiziranje ni!
Redaktorica je morala odgovoriti na številna vprašanja o sistemu točkovanja, ki se vsako leto spreminja, in o izboru glasovanja. Letos je ekipa "delo" ocenjevanja tako razdelila na tri dele: glasovanje prek stacionarnih telefonov, glasovanje prek mobilnikov in glasove žirije. Glavni vzrok za to delitev je želja približati se čim širšemu krogu občinstva: tistim, ki jim je najbliže tradicionalni način telefoniranja, mladim, ki uporabljajo mobilnike, in strokovni javnosti, ki jo bo poosebljala žirija.

Skrivnostni žirantje
Prav pri vprašanju, kdo bo strokovno žirijo sestavljal, je Muminovičeva ostala skrivnostna: da člani ne bi bili deležni medijskega obleganja, je njihove identitete razkrila le "opisno". Glasove bodo oddajali producent in sodelavec pri projektih tekmovanj za pesem Evrovizije, prva urednica Eme, ki je tudi večletna spremljevalka tekmovanja za pesem Evrovizije, nekdanji slovenski predstavnik na Evroviziji, nekdanji glasbenik, ki je prestopil med pravnike, peti in zadnji pa je član Društva slovenskih skladateljev.

Kaj je skrivnost evroevforije?
Evrovizija, ki na svojem področju že petdeset let nima resne konkurence, je po besedah naše sogovornice tako priljubljena prav zato, ker nagovarja kar najširši del občinstva in je polna blišča in lahkotnih skladb, ki jih spremlja tudi kakšen škandalček. Če bo Ema 2006 slovenska različica spektakla, ki ga maja pričakujemo v Atenah, se bomo lahko prepričali v nedeljo ob 20.00, na prvem programu nacionalke.