Satiri naklonjeni Hogarth (1697-1764) je med letoma 1743 in 1745 v omenjeni seriji obravnaval temo poroke iz koristoljubja. Šest slik tako pripoveduje tragično zgodbo mladega para od podpisa poročne pogodbe do žalostnega konca njunega zakona.

Temo, ki je navdihovala tudi Hofmannsthala pri pisanju Kavalirja z rožo, je najpomembnejši angleški slikar tistega časa naslikal kot šest dramskih prizorov. Zgodbo torej začne Sklenitev poročne pogodbe (serijo hranijo v londonski Narodni galeriji), na kateri vidimo na desni strani očeta ženina in neveste, ki se dogovarjata o pogodbi. Mladi plemič Squander se lahko sicer pohvali z rodovnikom, ki sega vse do srednjega veka (to nakazuje njegovo družinsko drevo, ki ga na zvitku drži oče na skrajni desni strani slike), vendar pa je družini zmanjkalo denarja.

Od očetove pohlepnosti do tragične usode otrok
Prav zaradi tega oče sina odda v zakon hčere bogatega trgovca (zraven njegovih nog ležita vreči denarja), ki pa si prizadeva vstopiti med plemstvo. Med očetoma stojita notar in arhitekt, na levi strani slike pa opazimo mladi par, ki se ne zmenita drug za drugega. Za dekletom stoji odvetnik Silvertongue, ki postane pozneje njen ljubimec, simbolno opozorilo pa dajeta sliki še priklenjena psa v desnem koti slike.

Na sliki Jutro po poročni noči se že kažejo prve luknje zakona. Medtem ko se je mladenka celo noč zabavala z družabno igro, jo je njen soprog preživel pri ljubici. Ko pozneje Silvertongue zapelje ženo, ga skuša ljubosumni mož ubiti, a na koncu sam izgubi dvoboj. Tragična pripoved se še nadaljuje, ko žena rodi bolnega otroka, zgodbo pa zaključi tako, da naredi samomor.

Realistični poudarki angleškega mojstra
Londončan Wlliam Hogarth, ki je bil - potem ko je bankrotiral - nekaj časa zaprt, je pogosto slikal motive ječe, ki so bile daleč od domišljije in zasanjanega sveta ter toliko bližje realizmu. Slikar, ki je tako kot Tiepolo in Goya spoznal, da je dobra slika lahko tudi duhovita, je v svoja dela vnašal poudarke meščanskega moralizma. Njegovi grafični cikli so bili izjemno priljubljeni, umetnik pa se je posvečal tudi likovni teoriji.

Maja Kač