Sliko, na kateri spremljamo motiviko, ki so se ji umetniki posvečali že stoletja, je italijanski baročni slikar Caravaggio (1571-1610) naslikal nekje med letoma 1595 in 1596. Gre za prizor Judite, ki jo Holofern, oblegovalec njenega mesta Betulije, povabi v svoj šotor, kjer ga med obedom opije, nato pa mu z njegovim lastnim mečem odreže glavo, ki jo odnese nazaj v svoje mesto.

Prizor je tradicionalna Marijina predpodoba (Marija kot odrešiteljica človeštva), povsem nov pa je način, kako se je že dobro poznane motivike lotil Caravaggio. Starejši avtorji so Judito običajno upodabljali po končanem dejanju z mečem ali glavo v roki ali pa so glavo dali kar v vrečo, ki jo nosi Juditina služabnica. Pri Caravaggiu pa se srečamo s skrajno naturalističnim in dramatičnim prizorom z značilnimi sadističnimi poudarki.

S kontrasti do dramatike
Dramatiko Caravaggio dosega z različnimi kontrasti, kot so na primer kontrast med lepo, mlado Judito in staro služabnico, med elegantno Juditino figuro in zvijajočim se Holofernovim telesom. Opazimo tudi barvni kontrast med sprednjim delom in ozadjem, ki ga zaznamuje beneška rdeča zavesa. Ta je zmečkana, kar še dodatno poudarja to dramatiko. Na sliki opazimo tudi za Caravaggia značilni chiaro scuro, kjer daje občutek, kot da bi prizor razsvetljevala močna luč, ki bi povzročala toliko jasneje in ostreje izrisane obrise.

Do italijanskih caravaggistov in še naprej
Gre za eno številnih pomembnih Caravaggiovih del, ki je tako zaradi vsebine kot tudi likovne interpretacije in povsem novih dramatičnih učinkov močno vplivalo na nadaljnje umetnike, v prvi vrsti zlasti italijanske caravaggiste.

Med najbolj znanimi obravnavami te motivike velja zagotovo omeniti zlasti slikarko Artemisio Gentileschi, ki je svoj pogled na svetopisemski dogodek naslikala leta 1625, danes pa ga je mogoče najti v firenški palači Uffizi. Umetnica je vse te poudarke še stopnjevala in še bolj poudarila samo dejanje rezanja glave. Tudi na Artemisini interpretaciji opazimo kontrast med nasilnostjo in samo prefinjenostjo likovne upodobitve.

M. K.