Hladen kolorit, sijajna postavitev dveh elegantnih teles, ovitih v prosojni modro in rdečkasto tančico ustvarjajo dramatično vzdušje mitološkega prizora. Slika, ki jo danes hranijo v neapeljski Gallerii Nazionale di Capodimonte, je nastala med letoma 1615 in 1625 (v literaturi je mogoče najti več različnih datacij), predstavlja pa delček zgodbe Atlante, hčere arkadijskega kralja Jazosa.

Ta je hčer zapustil takoj po njenem rojstvu in tako so jo vzgajali lovci, dekle pa se je kasneje odločilo služiti boginji Diani. Kot pripoveduje legenda, je Atlanto, ki se je ukvarjala z lovom in bojnimi veščinami, nekega dne prerokinja posvarila pred poroko in dekle, ki je bilo odlična tekačica, je oznanila, da se bo poročila s tistim moškim, ki jo bo uspel premagati v teku, vsakega, ki bo izgubil, pa bo ubila.

Ljubimca se spremenita v leva
Izziv je sprejel mladenič Hipomenes, ki mu je ob pomoči Venere uspelo zmagati in osvojiti Atlantino srce. Na tla je stresel Venerina zlata jabolka, Atlanta se ni mogla upreti skušnjavi, jih pobrala in pri tem izgubila hitrost. Tako kot je mlad par spravila skupaj, pa ga je boginja ljubezni tudi kaznovala. Hipomenes se ji je namreč pozabil zahvaliti za pomoč in tako ju je prepričala, da se ljubita v Kibelinem templju, zaradi česar sta se spremenila v leva.

Atlanta in Meleager
Atlanto so umetniki pogosteje upodabljali ob Meleagru, s katerim se je udeležila lova na kalidonskega merjasca. Tega je prva ranila Atlanta, dokončno pa ga je porazil Meleager, a je plen prepustil Atlanti, v katero se je v tem času zaljubil. S tem je Atlanti pripadala koža merjasca, ki pa so ji jo skušali odvzeti bratje Meleagrove matere Altaje, zato jih je ta ubil. Nato je z zažigom polena, ki je zagotavljalo Meleagrovo življenje, Altaja storila isto s svojim sinom.

Maja Kač