Res ni odnehal, pa tudi povozil ga ni nihče. V svoji karieri je ustvaril zavidljivo število filmskih vlog, največkrat je upodabljal "čisto navadne", a rahlo nevrotične osebke s čisto navadnimi pisarniškimi službami, s katerimi se je lahko poistovetilo na milijone Američanov (in gledalcev drugod po svetu), mnogo ljubiteljev filma pa si ga je najbolj zapomnilo v tandemu z nerodnim godrnjavcem Walterjem Matthauem, s katerim sta skupaj posnela kar enajst filmov.

Lemmona ni med nami že od leta 2001, njegove vloge - zadnjič je na platnu nastopil le leto pred smrtjo v Legendi o Baggerju Vanceu -, za katere je bil redno (in po mnenju tako oboževalcev kot kritikov) zasluženo nagrajevan, pa živijo naprej ... In, ste vedeli, da so pri proizvajalcu sladoledov Baskin & Robbins enega svojih okusov poimenovali jack lemmon?

Iz dvigala prek Harvarda in Broadwaya v Hollywood
Jack Lemmon se je kot John Uhler Lemmon v premožno družino lastnika pekarne krofov rodil 8. februarja 1925 v dvigalu bolnišnice Newton - Wellesley v predmestju Bostona. Menda je že od osmega leta vedel, da bi rad postal igralec. Študiral je na akademiji Philips in na ugledni univerzi Harvard - diplomiral je leta 1947 -, kjer je bil dejaven član več dramskih krožkov in tudi predsednik znanega Hasty Pudding Cluba. Pri 22 letih se je po diplomi pridružil mornarici in služil kot praporščak, po odpustu iz vojske pa se je začel poklicno ukvarjati z igro na radiu, televiziji in na Broadwayu. Navdušil se je tudi nad igranjem klavirja in kmalu postal izurjen pianist. (Pozneje je zelo rad igral tudi golf, a ni v tem športu nikoli ravno zablestel.)

Lemmonov filmski prvenec je bila vloga sobopleskarja v filmu The Lady Takes a Sailor iz leta 1949, a ni bil opažen do svoje "uradne" prve vloge ob Judy Holliday v komediji It Should Happen to You iz leta 1945. Lemmon se je na platnu pozneje pojavil ob več slovitih vodilnih damah velikega platna, kot so Marilyn Monroe, Natalie Wood, Betty Grable, Janet Leigh, Shirley MacLaine, Doris Day, Kim Novak, Judy Holliday, Rita Hayworth, June Allyson, Virna Lisi, Ann Margret, Sophia Loren, Grace Lee Whitney, Kathryn Grant ...

Bil je tudi bližnji prijatelj igralcev Tonyja Curtisa, Ernieja Kovacsa in Walterja Matthaua, s katerim je posnel kar 11 filmov. Sodelovanje z nič kaj glamuroznim Matthauem pa mu je pomenilo več kot vse tiste glamurozne vodilne dame.

"Kot šunka, pri kateri je treba odrezati mast"
Lemmon se je zelo priljubil režiserju Billyju Wilderju, ki mu je namenil glavne vloge v filmih Nekateri so za vroče, Apartma, Sladka Irma, Piškot sreče, Avanti!, Naslovnica in Buddy Buddy. Wilderju se je zdelo, da Lemmon po naravi pri igranju pretirava in ga je treba brzdati, v biografiji tega slavnega režiserja je zapisano, da je nekoč izjavil: "Lemmona bi opisal kot šunko, dobro šunko, pri kateri moraš odrezati malo masti." Lemmon sam pa naj bi nekoč povedal: "Zelo sem dovzeten do svojih vlog ... če moj lik doživi živčni zlom, ga doživim še jaz."

Lemmon je leta 1956 dobil oskarja za najboljšo moško stransko vlogo v filmu Gospod Roberts in leta 1974 oskarja za najboljšo glavno vlogo v filmu Rešite tigra, tako je postal prvi igralec z obema zaželenima priznanjema. Za zlati kipec je bil nominiran še šestkrat, leta 1988 pa mu je Ameriški filmski inštitut podelil nagrado za življenjske dosežke. Lemmon je bil največkrat v zgodovini, kar 22-krat (!), nominiran za zlati globus, šest jih je tudi dobil.

Vzel si je čas za ljudi
Lemmon je veljal za enega najbolj priljubljenih igralcev v Hollywoodu, tudi kar se tiče zasebnega življenja. Vedno si je znal vzeti čas za ljudi, kot se je nekoč v anekdoti spomnil Kevin Spacey. Ko je Lemmon že veljal za legendo, ga je namreč po nastopu v gledališču v zaodrju srečal Spacey, ki je bil takrat še najstnik, in zvezdnik se je z njim prijazno pogovoril o igralskem poklicu. Spacey in Lemmon sta mnogo let pozneje sodelovala v kritiško opevanem filmu Glengarry Glen Ross iz leta 1992, pa tudi na odru. Ko je Kevin Spacey leta 2000 prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo v Lepoti po ameriško, je nagrado posvetil prav Jacku Lemmonu.

Lemmon je bil poročen dvakrat, njegov sin Chris (rojen leta 1954) iz prvega zakona z igralko Cynthio Stone je igralec, ki je posnel nekaj TV-serij in filmov (skupaj z očetom je leta 1977 zaigral v filmu Letališče), napisal pa je tudi očetovo biografijo A Twist of Lemmon: A Tribute to My Father. V drugem zakonu z igralko iz vesternov Felicio Farr se je Lemmonu leta 1966 rodila hči Courtney.

"Stari sablji" za vedno skupaj
Jack Lemmon je z Walterjem Matthauem ustvaril enega najbolj priljubljenih in prepoznavnih duov v zgodovini filma. Prvič sta se na platnu združila leta 1968 kot Felix Unger (Lemmon) in Oscar Madison (Matthau) v filmu Čuden par (odlomek iz filma si oglejte v posnetku desno spodaj). Nato sta skupaj zaigrala v Piškotu sreče (ta vloga je Matthauu prinesla oskarja za najboljšo stransko vlogo), Naslovnici in komediji Buddy Buddy. Leta 1971 je Lemmon Matthaua režiral v komediji Kotch - to je bil edini film, ki ga je Lemmon režiral, Matthauu pa je prinesel nominacijo za oskarja za najboljšo vlogo. Lemmon in Matthau sta imela majhni vlogi tudi v filmu JFK Oliverja Stonea, a se nista pojavila v nobenem skupnem prizoru, leta 1993 pa sta se spet združila v Starih sabljah, filmu, ki je bil presenetljiva uspešnica in je igralcema prinesel celo novo generacijo oboževalcev - zato sta posnela še filme Na morju, Stare sablje 2 in tudi nadaljevanje Čudnega para.

Jack Lemmon je za rakom umrl 27. junija 2001. Z boleznijo se je, skrit pred očmi javnosti, bojeval dve leti. Pokopan je v losangeleškem spominskem parku Westwood Village poleg najboljšega prijatelja in soigralca Walterja Matthaua, ki je umrl skoraj točno eno leto pred njim. V hudomušnem slogu, značilnem za Lemmona, je na nagrobniku zapisano le: Jack Lemmon - notri.

A. K.