A če človek dolgo živi, se mu marsikaj zgodi. In polkovniku Codyju se je maja 1906 'zgodila' Ljubljana. To prijazno mestece na jugu avstro-ogrske monarhije je bilo kot naročeno za gostovanje njegovega cirkusa Wild West Show, torej predstave Divjega zahoda. Nahaja se približno na pol poti med Trstom in Zagrebom, kjer se je stari stezosledec nameraval ustaviti tiste pomladi. Za Trst so bili določeni dnevi 13., 14. in 15. maja, Zagreb pa naj bi obiskal 17. in 18. dne v tem mesecu.
Vmesna postaja pa je bila ravno Ljubljana, za katero mu je preostal 16. maj. Postavilo pa se je vprašanje, ali bodo Američani zmogli v enem samem dnevu pripraviti prostor, izpeljati kar dve načrtovani predstavi, potem pa vse to hitro pospraviti in se odpeljati dalje v Zagreb, kjer so imeli prireditev že naslednjega dne. A so bili nekateri hitro potolaženi, ko so se spomnili podobnega primera izpred petih let, ko je tu gostoval cirkus Barnum and Bailey. Takrat je Slovenski narod zapisal: "Tu se vidi razloček med Amerikanci in našimi ljudmi. Kar so Amerikanci v nekaj urah postavili in uredili, za to isto bi naši ljudje porabili ravno toliko tednov. In vse je šlo brez hrupa, in brez tistega vpitja, ki je pri nas navadno, tudi če se zbija revna baraka."

Prve oprijemljive vesti, da bo cirkus Buffalo Bill gostoval tudi v Ljubljani, so se tako pojavile že koncem meseca marca. Tedaj je bil tudi določen datum predstave in agencija, ki naj bi skrbela za organizacijo celotne prireditve. To so zaupali Prvemu kranjskemu reklamnemu podjetju W. K. Nučića. In tako se je 2. maja v Ljubljano pripeljal poseben ameriški voz s 25 možmi in parnim kotlom za kuhanje lepila. Nučić pa je sodeloval s svojimi uslužbenci, ki jim je pomagalo sedem fijakerjev v Ljubljani in še pet drugih, ki so plakate razvozili na razne konce - do 60 kilometrov zunaj Ljubljane. Dodatni raznašalci pa so se trudili še po kočevskem ter po gorenjskih in dolenjskih krajih. Konec tedna pa so vsi trije ljubljanski dnevniki - Slovenec, Slovenski narod in Laibacher Zeitung - med reklamnimi sporočili objavili celostranske oglase o nastopu Codyjevega Wild West Showa.

60-letnik, ki mu pustolovska žilica ni dala miru
Glavni junak te predstave William Frederick Cody je tri mesece pred nameravanim ljubljanskim nastopom dopolnil starost šestdesetih let. Prav lahko bi sedel doma in užival sadove svojega preteklega dela, ki se ga ni nabralo malo, a mu pustolovska žilica ni dala miru. Rojen je bil v 26. februarja 1846 v Le Clairu v poznejši zvezni državi Iowi. Že pri enajstih letih je izgubil očeta in si je tako moral sam služiti vsakdanji kruh. Kot štirinajstletni fantič je pristopil k poštni jezdni družbi Pony Express. Med ameriško državljansko vojno se je pridružil vojakom, kjer je služil kot izvidnik. Potem je streljal bizone in tako z mesom oskrboval delavce, ki so gradili železnico. Nato se je znova vrnil v vojsko in posegel v boje z Indijanci. Ukvarjal se je še s številnimi posli, slaven pa je postal, ko je začel sodelovati v gledaliških predstavah in ko si ga je pisatelj Ned Buntline vzel za vzornika svojemu junaku, imenovanem Buffalo Bill.
Cody je ta vzdevek dobil zaradi postreljenih bizonov v času službe pri železnici. S temi knjižicami je njegovo ime preraslo v legendo. Postal je junak raznoraznih zgodb in moral bi živeti kakih dvesto let, če bi hotel dejansko doživeti vse, kar se je o njem pojavljalo v tisku. Sam pa se je vrgel na gledališko delo in začel predstavljati razne prizore z Divjega zahoda. Tako je sčasoma osnoval veliko predstavo, ki je leta 1883 zaživela pod naslovom Buffalo Bill's Wild West. Vanjo je poleg ameriških junakov pozneje vključil še jezdece iz raznih delov sveta in od leta 1893 deloval pod imenom Buffalo Bill's Wild West and Congress of Rough Riders of the World. Poleg ameriških mest je v letih od 1887 do 1892 ter od 1902 do 1906 gostoval tudi v Evropi. Tako ga je maja 1906 pot zanesla tudi v Ljubljano.

Ob tej zadnji turneji je izšla tudi posebna spremna knjižica, ki je opisovala celotno zgodovino, program in izvajalce njegove predstave. Iz nje so ljubljanski časopisi objavili nekaj podatkov in občinstvu obetali res enkraten dogodek. Polkovnik Cody se je namreč potrudil in uspelo mu je zbrati junake z različnih koncev sveta: "To je družba najdrznejših jahačev južnoameriških Gauchov, Arabcev, Beduinov in Riffov, mehikanskih vakerov in kmetov, kubanskih patrijotov, Cowbojev, ameriških Indijancev in poldivjih kozakov, ki izvajajo vaje na konjih z uprav divjo neustašenostjo," je zapisal Slovenski narod.
Laibacher Zeitung pa je obljubljal še kavboje in kavbojke, indijanski bojni ples in podobno. Poleg tega so bili na programu še razni prizori: življenje prvih ameriških naseljencev in požig njihove koče, dresura divjih konj, napad Indijancev na kočijo, rop pošte v Deadwoodu, bitka pri Little Big Hornu - kjer je bil poražen general Custer (igral ga je Cody sam), vaje japonskih vojščakov -samurajev, jezdna poštna služba Pony Expressa, streljanje s konjskega hrbta itd.
Zastopnik predstave Wild West Show se je v Codyjevem imenu obrnil na ljubljanski magistrat in zaprosil za primeren prostor. Pismo je zapisano v nemščini. Določili so jim travnik poleg sprehajališča Lattermannovega drevoreda (danes imenovanega park Tivoli), kjer je potem od Nučića izbrano podjetje namestilo posebne ograje.

Ne zamudite bojevnikov, ki so bojevali številne vojne
V naslednjih štirinajstih dneh je časopisje kot po kapljicah seznanjalo bralce o poteku dogodkov v povezavi s to predstavo. Slovenec je poudaril: "Razstava Buffalo Billa je priznan zaklad za antropologijo, in nikjer se ne more tako študirati narodov, kakor tu. Ne smemo soditi razstave Buffalo Billa le kot zanimivega cirkusa. To je šola, kjer opazujemo v dveh urah umetno jahanje, sedanje in prejšnje dobe, različna plemena pri delu in zabavi, česar ne bi dosegli z dolgoletnim potovanjem. Neobhodno potrebno je, da poznamo različna plemena, katerih nismo videli nikdar in katerih ne bodemo videli nikdar več." Slovenec pa je prav tako obljubljal, da bo občinstvo videlo bojevnike od ameriške državljanske vojne dalje - tako same Američane (ZDA, Kuba) kot tudi tiste iz Afrike, Egipta, Filipinov, Indije ali Evrope (nemško-francoska, rusko-turška, rusko-japonska vojna).

Tudi Slovenski narod je bralce skušal navdušiti za ogled: "Buffalo Billove predstave - to je šola katere človek ne pozabi nikdar. - To je ob istem času poduk in zabava. Pojdite zgodaj na predstavo Buffalo Billa, da bodete navzoči ob prihodu vseh jezdecev, kateri se postavijo pod poveljstvom Buffalo Billa, ki jaha svojega belega konja, v red. - Krasna, nepopisna je ta živa slika, vrsta za vrsto se postavijo jezdeci v red, bliskajo se sablje, a razne barve napravijo krasen vtis. Konjske grive plapolajo kakor zlato žito, črez katerega gre v juliju veter. Čelade konjenikov se blišče, peresa plapolajo, meči se svetlikajo. Le eno znamenje in v vrstah nastane življenje. Jezdeci jahajo naprej in nazaj, se združijo v skupine, delajo vrste in izginejo tja od koder so prišli. Nato sledijo nekatere zgodovinske predstave, nekateri boji ravno tako zanimivi, ravno tako lepi."

Za bralce pa je bilo zanimivo tudi to, kako cirkus deluje 'navznoter'. Za osemsto ljudi je bila namreč potrebna res izdatna preskrba. Vsak dan so pojedli 800 kg mesa, 1.000 kg kruha, 400 kg krompirja, 60 kg masla, 150 kg sladkorja, 700 kg zelenjave in popili 320 litrov mleka ter 1.000 litrov čaja in kave.
Trmasti Američan se ne zmeni za italijanske prepovedi
Bralci pa so kmalu izvedeli tudi za prvo neprijetnost v povezavi z Billovim nastopom v Trstu. Njegovi možje so namreč po mestu nalepili plakate v italijanskem in slovenskem jeziku. Zastopnik cirkusa je bil zato poklican na zagovor pred tamkajšnji magistrat. Skušali so mu razložiti, da so se prireditelji močno pregrešili proti 'narodnemu (torej italijanskemu) značaju Trsta' in da 'je prebivalstvo zaradi tega grozno razburjeno'. Američan pa se ni pustil pregovoriti in obveljalo je tudi oglaševanje v slovenščini.

Prihod Buffalo Billa in odzivi časopisja
Nastopi v Trstu so potekli tako, kot so bili načrtovani, potem pa se je množica nastopajočih postopno odpravljala v Ljubljano. Billova karavana je bila sestavljena iz treh vlakov s prirejenimi vagoni (bilo jih je 51), ki so merili vsak po dvajset metrov v dolžino. Z njimi se je vozilo 800 ljudi in 500 konj. Nakladati so jih začeli takoj po torkovi zadnji predstavi, najprej konje potem pa moštvo. Po predvidevanjih bi morali pripeljati v Ljubljano v sredo zjutraj, prvi ob šesti, drugi ob sedmi in tretji ob osmi uri, vendar se je vse skupaj nekoliko zavleklo. K sreči pa se je vse izteklo, kakor je bilo prav in moštvo je začelo pripravljati prizorišče nastopa. Dela je bilo veliko, saj je bilo treba zabiti 1.300 klinov in 4.000 drogov, potegniti 30.000 metrov vrvi in razpeti 20.000 kvadratnih metrov šotorskega platna, saj je bila predstava predvidena tudi v primeru dežja. Poleg tega je bilo treba namestiti še kakih 10.000 kosov železa in lesa. Tako je bil kmalu pripravljen prostor - sedeži in lože za kakih 12.000 ljudi. Cena ene vstopnice je znašala od štiri (posamezen sedež) do osem kron (loža).

Ker sta oba dnevnika izhajala v popoldanskem času, sta tako lahko že v sredo opisala dopoldansko vzdušje po prihodu ameriških in mednarodnih gostov. Slovenčev dopisnik je zapisal: "Buffalo Bill je privabil v Ljubljano mnogo tujcev, ki z občudovanjem gledajo mnogoštevilne Indijance in druga razna plemena, ki se sprehajajo po Lattermannovem drevoredu. Buffalo Bill je imel pri prihodu v Ljubljano dveurno zamudo, vendar je imel okolu 12. ure vse svoje šotore postavljene. V posebnem šotoru so uslužbenci Buffalo Billa prav dobro kosili. Pojedli so velikega vola. V Lattermannovem drevoredu je danes življenje dunajskega Pratra. Postavljeni so tudi mnogi pivotoči, očinstva se pa kar tare."Tudi iz Slovenskega Naroda so poizvedeli kaj se dogaja v Lattermanovem drevoredu in sporočili: "Buffalo Bill. Danes zjutraj je dospela ta družba z znatno zamudo v Ljubljano. V Lattremannovem drevoredu je bilo ves dan kar črno občinstva, ki je ogledovalo kako so eksotični gostje postavljali šotore, kuhali in delali priprave za predstavo. Zamorci in zlasti Indijanci, Kavkazi in Arabi so vzbujali mnogo zanimanja. Z dežele je prišlo na te predstave več tisoč ljudi. Vsi vlaki so bili prenapolnjeni in ljubljanski gostilničarji so napravili lepo kupčijo. Vzlic neugodnemu vremenu zna Buffalo Bill odnesti iz Ljubljane lepe vsote."
V času, ko so nekateri brali te vrstice, je že minila prva predstava Codyjevega cirkusa. Prizorišče je odprl osebno ob poltretji uri, ko je pred občinstvo prijezdil s četo svojih junakov. Občinstva se je kar trlo. Prisotnih je bilo 9.000 ljudi, za večerno predstavo ob 8. uri pa se jih je zbralo še več.

'Američani znajo delati in znajo denar služiti'
Izkupiček ljubljanskih nastopov je bil za Wild West Show tako več kot ugoden. Iztržili so kar 54.000 kron. Za najem prostora so odšteli 600 kron, policajem so jih dali 236, za mitnino pa 32 kron in 16 vinarjev. Voda, ki so jo popili ljudje in živali, jih je stala 40 kron. Ob vsem tem pa so morali plačati še 118 kron in 89 vinarjev davka. Polkovnik Cody je bil torej lahko zadovoljen, mestna oblast pa malo manj, saj ni znala izkoristiti dogodka, ki bi ji v blagajno lahko prinesel večjo vsoto. A kot je pripomnil Slovenski narod dan po nastopu predstave Buffalo Bill's Wild West: "Američani znajo delati in znajo denar služiti. To se je tudi včeraj videlo. Čudovito hitro in eksaktno so postavili - vse kar najbolj praktično urejene šotore in kar so sploh potrebovali, točno in eksaktno so izvedli dve predstavi in potem zopet kar na mah podrli vse 'stavbe', jih zvozili na kolodvor in se odpeljali v Zagreb."

Prihod vojne in z njo novih junakov
Gostovanje Buffalo Billa v Ljubljani leta 1906 sodi v zadnje obdobje njegovega delovanja. Sporočilo v oglasu: -Njegova zadnja turneja. -Nikdar ne pride več! ali -Nikaka trgovska prevara, res zadnji tournée! -torej ni bilo zgolj cenena reklamna poteza. Vendar je mož živel še dobro desetletje. Umrl je 10. januarja 1917 v Denverju, v zvezni državi Colorado. Takrat pa je že nekaj let divjala prva svetovna vojna in ljudje so si izbirali povsem drugačne junake, kot je bil polkovnik Cody - legendarni Buffalo Bill.

Andrej Mrak